Sistemi za detekcijo industrijskih anomalij se običajno gradijo z uporabo
ločenih modelov za vsako kategorijo izdelkov, kar povzroča znatne računske
zahteve in težave z vzdrževanjem. Ta diplomska naloga raziskuje sprotno
učenje kot alternativno strategijo, ki omogoča enemu modelu, da se zaporedno
uči in ohranja znanje o več kategorijah izdelkov.
Izvedli smo celovito ovrednotenje treh sodobnih metod—PatchCore, EfficientAD
in SuperSimpleNet—pod tremi paradigmami učenja: ločeni modeli,
skupno učenje in sprotno učenje, z uporabo podatkovne množice MVTec
AD. Rezultati kažejo, da lahko sprotno učenje ohrani robustno delovanje, pri
čemer PatchCore ohranja močno uspešnost pri sprotnem učenju v primerjavi
z ločenimi modeli. Poleg tega pristopi na osnovi spomina dosledno presegajo
strategije ponovnega predvajanja.
Te ugotovitve ponujajo praktične smernice za uvajanje sistemov za detekcijo
anomalij v dinamičnih industrijskih okoljih in poudarjajo sprotno učenje
kot prepričljivo in učinkovito alternativo tradicionalni uporabi več-namenskih
modelov.
|