Podrobno

Razvoj in karakterizacija prehranskega dopolnila z mlečnokislinsko fermentacijo mešanice medu, cvetnega prahu in matičnega mlečka
ID Križman, Jože (Avtor), ID Jamnik, Polona (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Kopinc, Rok (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,69 MB)
MD5: 97F64F360A420D4E2F4977C2DAFDAD90

Izvleček
Globalni trendi nakazujejo naraščajoče zanimanje za živila z višjo prehransko vrednostjo in funkcionalnimi lastnostmi, kar spodbuja živilsko industrijo k razvoju zdravju koristnih izdelkov. V tem okviru fermentirana živila pridobivajo na pomenu zaradi svoje bogate vsebnosti funkcionalnih spojin. V raziskavi smo preučevali mlečnokislinsko fermentacijo mešanice medu, cvetnega prahu in matičnega mlečka (mešanica API) z namenom izboljšanja njene funkcionalne vrednosti. Kot najprimernejša za fermentacijo se je izkazala kultura L. plantarum, manj primerni sta L. brevis in L. fermentum. Optimizacija fermentacijskih pogojev je pokazala, da 1 % inokulum zadostuje za začetek fermentacije. Kot primerni redčitvi sta se izkazali razmerji 1:5 in 1:10, manj primerni zaradi inhibicije pa 1:1 in 1:2. Med fermentacijo narašča število mikroorganizmov (CFU/mL) in pada vrednost pH, a so spremembe najbolj izrazite pri zgodnjem času fermentacije, pri kasnejših časih je opazna umiritev. Opazili smo manjše padce vsebnosti glukoze (25,4 % zmanjšanje vsebnosti po 72 h), vsebnost fruktoze se ni bistveno spreminjala. Med fermentacijo je naraščala vsebnost organskih kislin, predvsem mlečne in ocetne kisline. Nismo dosegli povečanja vsebnosti fenolnih spojin, 10-HDA in kinurenske kisline. Za nadaljnje izboljšanje fermentacije smo uporabili fosfatni pufer, ki je pripomogel k stabilnejši vrednosti pH med fermentacijo in izrazitejšemu zmanjšanju vsebnosti glukoze (36,4 % zmanjšanje vsebnosti po 72 h), v nekaterih primerih tudi fruktoze (13,9 % zmanjšanje vsebnosti po 72 h). Izsledki kažejo na potencial fermentirane mešanice API kot prehranskega dopolnila, vendar so potrebne nadaljnje raziskave, predvsem na področju metabolitov in izboljšanja pogojev za mlečnokislinsko fermentacijo.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Med, cvetni prah, matični mleček, mlečnokislinska fermentacija, Lactobacillus plantarum, pH, CFU/mL
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/RUL-171711 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:247504387 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:31.08.2025
Število ogledov:179
Število prenosov:36
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Development and characterisation of a food supplement with lactic acid fermentation of a mixture of honey, pollen and royal jelly
Izvleček:
Global trends indicate a growing interest in foods with higher nutritional value and functional properties, which encourages the food industry to develop health-promoting products. In this context, fermented foods are gaining importance due to their high content of functional molecules. In our research, we investigated the lactic acid fermentation of a mixture of honey, bee pollen, and royal jelly (API mixture) to enhance its functional value. The L. plantarum culture proved to be the most suitable for fermentation, while L. brevis and L. fermentum were less effective. Optimization of the fermentation conditions showed that a 1% inoculum was sufficient to initiate fermentation. Dilution ratios of 1:5 and 1:10 were found to be suitable, while 1:1 and 1:2 were less effective due to inhibition. During fermentation, the number of microorganisms (CFU/mL) increased and the pH value decreased, with the most significant changes occurring at the beggining of the fermentation process, followed by stabilization. We observed a smaller decrease in the glucose content (25.4% decrease after 72 hours), while the fructose content did not change significantly. The organic acid content, particularly lactic and acetic acid, increased during fermentation. An increase in total phenolic compounds, 10-HDA or kynurenic acid was not achieved. To further improve fermentation, we used a phosphate buffer, which contributed to a more stable pH during fermentation and a greater decrease in glucose content (36.4 % decrease after 72 hours) and in some cases fructose content (13.9% decrease after 72 hours). These results indicate the potential of the fermented API mixture as a dietary supplement, but further research is needed, particularly on the metabolites and on improving the conditions for lactic acid fermentation.

Ključne besede:Honey, pollen, royal jelly, lactic acid fermentation, Lactobacillus plantarum, pH, CFU/mL

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj