Perceived research competence among master’s students in pre-service teacher education programmes

Matjašič, Miha (avtor), Vogrinc, Janez (avtor)

This paper investigates the perceived research competence of students at the beginning of their master’s studies in pre-service teacher education programmes at various higher education institutions in Slovenia. Addressing the absence of suitable measurement tools, we developed and validated a Slovenian-language instrument specifically designed to assess research competence among pre-service teachers. Using this instrument, we were able to compare the perceptions of master’s students with a prior bachelor’s degree in education to those without such a degree. The results show that master’s students perceive strong abilities in formulating research objectives, hypotheses and theoretical substantiation, but lack confidence in statistical procedures and using statistical analysis tools such as SPSS. They also feel unprepared to assess the validity and reliability of data collection instruments and to conduct action research. Furthermore, students without a bachelor’s degree in education perceive better knowledge in research areas and exhibit higher confidence in most statistical and methodological aspects. On the other hand, students with a bachelor’s degree in education demonstrate greater confidence in specialised areas such as statistical procedures and action research, and hold more positive attitudes towards the practical application of research in educational settings. Based on these findings, the paper suggests enhancing hands-on research experiences and fostering a supportive community to improve engagement, confidence and research competence among pre-service teachers.

• Jezik: Angleški jezik
• Ključne besede: educational research, master’s students, pre-service teachers, research-based teaching, research competence
• Vrsta gradiva: Članek v reviji
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: PEF - Pedagoška fakulteta
• Status publikacije: Objavljeno
• Različica publikacije: Objavljena publikacija
• Leto izida: 2025
• Št. strani: 27 str.
• Številčenje: Vol. 15, 2025: Recently Accepted Papers
• PID: 20.500.12556/RUL-171503
• UDK: 378
• ISSN pri članku: 2232-2647
• DOI: 10.26529/cepsj.1938
• COBISS.SI-ID: 227194627

Avtorske pravice

Podatek o licenci CC-BY 4.0 je naveden na pristajalni strani članka (https://cepsj.si/index.php/cepsj/article/view/1938). (Datum opombe 27. 8. 2025)

• Datum objave v RUL: 27.08.2025

Gradivo je del revije

• Naslov: CEPS journal : Center for Educational Policy Studies Journal = revija Centra za študij edukacijskih strategij
• Založnik: Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani
• ISSN: 2232-2647
• COBISS.SI-ID: 254029824

Licence

• Licenca: CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
• Povezava: http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
• Opis: To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

• Jezik: Slovenski jezik
• Naslov: Zaznana raziskovalna kompetenca magistrskih študentov, vpisanih v študijske programe, ki izobražujejo prihodnje učitelje

Izvleček

V prispevku preučujemo zaznano raziskovalno kompetenco magistrskih študentov, vpisanih v študijske programe različnih visokošolskih ustanov v Sloveniji, ki izobražujejo prihodnje učitelje. Zaradi pomanjkanja ustreznih instrumentov smo razvili in validirali nov instrument v slovenskem jeziku, namenjen merjenju raziskovalne kompetence prihodnjih učiteljev. Uporaba tega instrumenta nam je omogočila primerjavo zaznane raziskovalne kompetence magistrskih študentov, ki so na prvi stopnji končali pedagoški študijski program, in tistih, ki so končali nepedagoški študijski program. Rezultati kažejo, da se magistrski študentje ocenjujejo kot dobro usposobljeni za oblikovanje raziskovalnih ciljev, hipotez in za teoretično utemeljitev pridobljenih rezultatov, nižje pa ocenjujejo svojo usposobljenost poznavanja in izvajanja statističnih postopkov ter uporabe orodij, namenjenih statistični obdelavi podatkov, kot je SPSS. Prav tako se ocenjujejo manj usposobljeni za vrednotenje veljavnosti in zanesljivosti merskih instrumentov ter za izvajanje akcijskega raziskovanja. Analiza razlik med študenti pa razkriva, da tisti, ki so na prvi stopnji končali nepedagoški študijski program, višje ocenjujejo svoje poznavanje raziskovalnega področja ter izkazujejo višjo samozavest pri večini statističnih in metodoloških vidikov. Študentje, ki so na prvi stopnji končali pedagoški študijski program, bolj poznajo statistične postopke, značilne za pedagoško področje, višje ocenjujejo svoje znanje o akcijskem raziskovanju in izražajo pozitivnejši odnos do praktične uporabe raziskovanja v izobraževalnem okolju. Na osnovi teh ugotovitev se predlagata spodbujanje raziskovanja pedagoške prakse in oblikovanje raziskovalne skupnosti, ki bi lahko prispevala k višji ravni vključenosti, samozavesti in raziskovalne kompetence prihodnjih učiteljev.

• Ključne besede: raziskovanje v izobraževanju, raziskovalno usmerjeno poučevanje, magistrski študentje, prihodnji učitelji, raziskovalna kompetenca, raziskovanje, višje in visokošolsko izobraževanje

Projekti

• Financer: ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
• Številka projekta: P5-0451
• Naslov: Strategije vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj ob uporabi inovativnih na učečega osredinjenih izobraževalnih pristopov