Ksilogenezo - proces nastajanja sekundarnega ksilema (lesa) - uravnavajo hormonski, fiziološki in okoljski signali, vendar proces lahko zmotijo ekstremni podnebni dogodki. Suša, vročinski valovi in (pozne) zmrzali lahko prekinejo ključne faze kambijeve aktivnosti, celične produkcije, diferenciacije in nastanka zrelih celic, kar vodi v nastanek izrazitih anatomskih anomalij v lesu posameznih branik. Predstavljamo primere anatomskih sprememb lesa, zbranih med našimi raziskavami nastajanja lesa v (1) sredozemskih in polsušnih, (2) sušnih in polsušnih ter (3) hladnih in arktičnih biomih. Najbolj značilne lastnosti sredozemskih in polsušnih biomov, so znotraj-letne variacije gostote IADF tipa L. Te kažejo ksilogenetsko plastičnost in so prikazane pri vrstah Pinus pinea, Arbutus unedo in Quercus ilex. Motnje ksilogeneze v sušnih in polsušnih biomih, ki jih povzroča suša, ponazarjajo IADFi tipa E, ki smo jih zaznali pri vrsti Arbutus unedo in temne branike pri vrsti Pinus halepensis. Nazadnje so predstavljene mrazne branike pri vrsti Rhododendron myrtifolium in modre branike pri Pinus sylvestris, kjer je bila zaradi zmrzali motena kambijeva produkcija in/ali diferenciacija celic na začetku ali na koncu vegetacijske dobe v ostrih razmerah hladnih arktičnih biomov.
|