Prehod judoistov iz športnega v pošportno življenje: okupacijska perspektiva : diplomsko delo

Tropan, Luka (avtor), Bratun, Urša (mentor), Domajnko, Barbara (recenzent)

Uvod: Prehod iz športa v upokojitev je lahko za vrhunske športnike velik izziv. Vključuje preoblikovanje njihove športne identitete in prilagoditev dnevne strukture z vključevanjem v smiselne okupacije. Športniki med kariero pogosto zanemarijo druga področja udejstvovanja, zaradi česar se lahko znajdejo v težavah. Za mnoge pomeni ta prehod oddaljevanje od visoko strukturiranega športnega okolja in iskanje novih okupacij. V delovni terapiji je velik poudarek na podpori posameznikom ob pomembnih življenjskih prehodih, vključno s prehodi iz športa v pošportno življenje. Namen: Namen diplomskega dela je bil raziskati prehod iz športa v pošportno življenje z okupacijske perspektive, s poudarkom na primeru juda. Metode dela: Izvedena je bila kvalitativna raziskava. Intervjuval sem štiri slovenske vrhunske judoistke, izbrane z namenskim vzorčenjem. Podatke sem analiziral z uporabo refleksivne tematske analize. Izsledki: Prehod iz vrhunskega športa je bil za judoistke zahteven, saj je vključeval iskanje nove okupacijske identitete in prilagoditev življenju izven tekmovalnega okolja. Judoistke so se v času kariere večinoma osredotočale na športne dosežke, zato so manj raziskovale druge interese. Po upokojitvi so si želele ostati povezane s športom, vendar ne nujno kot trenerke. Nekatere so iskale nove priložnosti v mednarodnih organizacijah, da bi pridobile nove izkušnje. Uspešen prehod je vključeval okupacije, ki so zagotavljale občutek smisla in pripadnosti. Razprava in zaključek: Ugotovitve potrjujejo, da je prehod iz vrhunskega športa v pošportno življenje večplasten proces, na katerega vplivajo moč športne identitete, načrtovanje dvojne kariere ter dostopnost socialne in institucionalne podpore. Vključevanje v smiselne okupacije, kot so delo, družinske vloge ali prispevanje k športni skupnosti, je imelo ključno vlogo pri ohranjanju dobrega počutja in kontinuitete identitete. Medtem ko so se nekatere udeleženke soočale z negotovostjo in čustvenimi stiskami, so druge doživljale olajšanje in osebno rast. Raziskava poudarja pomen zgodnjega načrtovanja prehoda v pošportno življenje, razvoj dvojne kariere in strukturirane podpore po zaključku kariere, ob tem pa nakazuje tudi vlogo delovne terapije kot strokovnega področja, ki lahko športnikom pomaga ob tem življenjskem prehodu.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: diplomska dela, delovna terapija, kvalitativna raziskava, okupacijska identiteta, okupacijska znanost, športna upokojitev
• Vrsta gradiva: Diplomsko delo/naloga
• Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
• Organizacija: ZF - Zdravstvena fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [L. Tropan]
• Leto izida: 2025
• Št. strani: 42 str., [7] str. pril.
• PID: 20.500.12556/RUL-171286
• UDK: 615.851
• COBISS.SI-ID: 246280195
• Datum objave v RUL: 22.08.2025

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: The transition of judokas from sport to post-sport life: an occupational perspective : diploma work

Izvleček

Introduction: The transition into retirement from sport can be challenging for elite athletes. It involves reforming their sport identity and adjusting daily structure through meaningful occupations. Athletes often ignore other areas of occupation during their careers which can lead them into trouble. For many, this transition includes moving away from a highly structured sports environment and finding new occupations. In occupational therapy, there is a strong emphasis on supporting individuals through major life transitions, including the transition out of sport. Purpose: The aim of this diploma work was to explore the transition of judokas from sports to post-sports life from an occupational perspective. Methods: This was a qualitative study. I conducted interviews with four Slovenian elite judokas, selected through purposive sampling. The data were analysed using reflexive thematic analysis. Findings: The transition from elite sports is difficult for judokas, as it requires finding a new occupational identity and adjusting to life outside the competitive environment. Judokas often focused on sport achievements, limiting exploration of other occupational interests during their career. After retirement, they wished to stay connected to their sport but not necessarily as coaches. Some are finding opportunities in international organizations to gain new experiences. A successful transition involved occupations that provided a sense of purpose and belonging. Discussion and conclusion: The findings confirm that the transition from elite sport to post-sport life is a multi-layered process, influences by the strenght of athletic identity, palanning of dual careers, and availability of social and instutional support. Engaging in meaningful occupations, such as work, family roles or contributing to the sport community played a vital role in maintaining well-being and continuity of identity. While some athletes faces uncertainty and emotional struggles, others experienced relief and personal growth. The study highlights the importance of early planning of transition to post-sport life, dual career development and structured post-career support systems, suggesting that occupational therapy can play a key role in supporting athletes during this life transition.

• Ključne besede: diploma theses, occupational therapy, occupational identity, occupational science, qualitative research, sport retirement