Podrobno

Vpliv dolžine telomer in polimorfizmov posameznih nukleotidov v genih, povezanih z delovanjem telomeraz, na neplodnost moških
ID Bajc, Blaž (Avtor), ID LOVREČIĆ, LUCA (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (4,19 MB)
MD5: 244C178D9FC40967D163054F8101B6E5

Izvleček
Razumevanje biologije telomer in vpliv na njihovo dolžino je zaradi kompleksnosti še nepopolno, prav tako pa še ni popolnoma jasen vpliv telomer na neplodnost. V raziskavi smo proučevali dolžino telomer (TL, angl. telomere length) in osem polimorfizmov posameznega nukleotida (SNP, angl. single nucleotide polymorphism) v genih, povezanih z vzdrževanjem TL, pri moških z azoospermijo (AZO) in oligoastenoteratozoospermijo (OAT) ter primerjalni skupini plodnih moških. V analizo smo vključili 368 preiskovancev, starih med 19 in 55 let. V neplodno skupino AZO je bilo uvrščenih 98 preiskovancev, medtem ko sta neplodna skupina OAT in kontrolna plodna skupina obsegali po 135 preiskovancev. Vsi neplodni moški so predhodno opravili genetski pregled, s katerim smo izključili najpogostejše vzroke neplodnosti. TL smo določili z metodo kvantitativne verižne reakcije s polimerazo (qPCR, angl. quantitative polymerase chain reaction). Za analizo SNP-jev smo uporabili metodo alelne diskriminacije s sondami TaqMan. Ugotovili smo, da imajo neplodni moški statistično značilno krajše telomere kot moški kontrolne skupine (v povprečju 1,85-krat krajše), pri čemer ni bilo statistično pomembne razlike med skupinama AZO in OAT. Pri vseh skupinah je bila opažena negativna korelacija med TL in starostjo. V analizi SNP-jev smo zaznali dve statistično pomembni razliki: alel A SNP-ja rs1634382 v genu YBX2 je bil pogostejši pri moških z AZO (p=0,04), kar nakazuje vpliv na zgodnje faze spermatogeneze. Pri SNP-ju rs11125529 v genu ACYP2 sta bila alel C in genotip C/C značilno pogostejša pri moških z OAT (p=0,01; p=0,02), kar povezujemo z vplivom na zmanjšano gibljivostjo semenčic. Ostali SNP-ji niso dosegli statistične značilnosti, a so sledili trendom predhodnih raziskav.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:moška neplodnost, azoospermija, oligoastenoteratozoospermija, telomere, polimorfizem posameznega nukleotida
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/RUL-170871 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:243239171 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:19.07.2025
Število ogledov:267
Število prenosov:47
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Telomere length and single nucleotide polymorphisms in genes affecting telomerase activityin infertile men
Izvleček:
Understanding the biology of telomeres and the factors influencing their length remains incomplete due to their complexity. Similarly, the impact of telomeres on infertility has not yet been fully determined. In this study, we investigated telomere length (TL) and eight single nucleotide polymorphisms (SNPs) in genes associated with TL maintenance in men diagnosed with azoospermia (AZO) and oligoasthenoteratozoospermia (OAT), compared to a control group of fertile men. A total of 368 participants, aged between 19 and 55 years, were included in the analysis. Of the 368 participants, 98 were diagnosed with AZO, 135 with OAT, and 135 were classified as fertile controls. All AZO and OAT subjects had previously undergone genetic screening to exclude the most common causes of infertility. TL was measured using quantitative polymerase chain reaction (qPCR). SNPs were genotyped using TaqMan assays. We found that infertile men had significantly shorter telomeres compared to fertile controls (on average 1,85 times shorter), with no statistically significant difference between the AZO and OAT groups. Across all groups, TL was negatively correlated with age. SNP analysis revealed two statistically significant associations: the A allele of SNP rs1634382 in the YBX2 gene was more frequent in men with AZO (p=0,04), suggesting a role in early spermatogenesis. In the case of SNP rs11125529 in the ACYP2 gene, the C allele and C/C genotype were significantly more prevalent among men with OAT (p=0,01; p=0,02), indicating a potential association with reduced sperm motility. The remaining SNPs did not reach statistical significance but followed trends consistent with previous studies.

Ključne besede:male infertility, azoospermia, oligoasthenoteratozoospermia, telomeres, single nucleotide polymorphism

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj