Podrobno

Effect of high residual sodium carbonat (RSC) water and amendments on soil properties under rice-mustard (Brassica juncea ‘Khanpur Raya’) rotation
ID Silvestre, Wendel Paulo (Avtor), ID Ahmed, Khalil (Avtor), ID Nawaz, Muhammad Faisal (Avtor), ID Qadir, Ghulam (Avtor), ID Rizwan, Muhammad (Avtor), ID Nawaz, Muhammad Qaisar (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (531,09 KB)
MD5: 24D12672028B8A33045D6BE7591A8236
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/18513/18439 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
A trial was designed to study the deleterious ef-fect of high RSC water on soil properties under rice-mustard crop rotation. Treatments included were; T1: high RSC water, T2: gypsum on the basis of RSC of water, T3: H2SO4 on the basis of RSC of water, T4: green manuring with guar, T5: farm yard manure (FYM) at the rate of 10 t. ha-1. For irrigation tube well water having (electrical conductivity (EC) 1.37 dS m-1, sodium adsorption ratio (SAR) 8.40 (mmol l-1)1/2 and RSC 7.85 me l-1) was used. The results revealed that lowest paddy (2.22 t ha−1) and grain yield (1.00 t ha−1) of rice and mustard were recorded when irrigated with high RSC water. In case of soil analysis, long-term use of high RSC water induces secondary salinity by increasing pH (1.92 %), EC (5.73 %) and SAR (35.71 %) over their initial values. Harmful effects of high RSC water were thwarted by all the treatments; however, positive effects of gyp-sum were more visible that increased crop growth and grain yield of rice-mustard crops by promoting soil properties. Gyp-sum recorded the highest paddy and grain yield (3.66 t ha−1, 1.70 t ha−1) of rice and mustard crop and decreased soil pHs(4.98 %), ECe (29.93 %) and SAR (54.54 %) over their initial values.

Jezik:Angleški jezik
Ključne besede:residual sodium carbonate, rice, mustard, salinity, sodic water, gypsum, sulfuric acid, guar
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2025
Št. strani:12 str.
Številčenje:Vol. 121, no. 2
PID:20.500.12556/RUL-170766 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:633
ISSN pri članku:1854-1941
DOI:10.14720/aas.2025.121.2.18513 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:242637059 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:15.07.2025
Število ogledov:222
Število prenosov:32
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Acta agriculturae Slovenica
Založnik:Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo in Oddelek za zootehniko, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo in Oddelek za zootehniko, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Založba Univerze v Ljubljani
ISSN:1854-1941
COBISS.SI-ID:219581184 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Učinek velikih vsebnosti rezidualnega natrijevega karbonata (RSC) v vodi in dodatkov na lastnosti tal v kolobarju riža in gorjušice
Izvleček:
Poskus je bil izveden z namenom preučiti škodljive učinke velikih vsebnosti natrijeva karbonata na last-nosti tal v kolobarju riža in gorjušice. Obravnavanja so bila; T1: velika vsebnost RSC v vodi, T2: dodatek sadre vodi z veliko vsebnostjo RSC, T3: dodatek H2SO4 vodi z veliko vsebnostjo RSC , T4: zeleno gnojenje z guarom, T5: dodatek hlevskega gnoja (FYM) v odmerku 10 t ha-1. Za namakanje je bila up-orabljena voda iz vodnjakov naslednjih lastnosti: električna prevodnost (EC 1.37 dS m-1), razmerje adsorbiranega natrija (SAR; 8.40 mmol l-1)1/2 in RSC 7.85 me l-1). Rezultati so poka-zali, da je bil najmanjši pridelek biomase (2,22 t ha−1) in zrnja (1,00 t ha−1) v kolobarju riža in gorjušice pri zalivanju z RSC vodo. Analize tal so pokazale, da je dolgotrajno namakanje z RSC vodo povzročilo sekundarno salinizacijo s povečanjem pH (1,92 %), EC (5,73 %) in SAR (35,71 %) glede na začetne vred-nosti. Škodljivi učinki namakanja z vodo z veliko vsebnostjo rezidualnega natrijeva karbonata so bili oblaženi z vsemi ob-ravnavanji vendar je bil največji pozitivni učinek opažen pri do-datku sadre zaradi izboljšanja lastnosti tal, kar je povečalo rast poljščin in pridelek zrnja riža v kolobarju riža z gorjušico. Do-datek sadre je dal največji pridelek biomase in zrnja riža (3,66 t ha−1, 1,70 t ha−1), zmanjšal pH (4,98 %), električno prevodnost (ECe ; 29,93 %) in SAR (54,54 %) glede na njihove izhodiščne vrednosti.

Ključne besede:rezidualni natrijev karbonat, riž, gorjušica, slanost, slana voda, sadra, žveplena voda, guar

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj