Plenjenje in hranjenje s plenom pri evrazijskem risu (Lynx lynx) v Julijskih Alpah

Hvala, Tilen (avtor), Krofel, Miha (mentor)

Evrazijski ris (Lynx lynx) spada med vrhovne plenilce, zato lahko posredno in neposredno vpliva na številne medvrstne odnose v ekosistemu. Leta 2021 je v Julijskih Alpah potekala ponovna naselitev risa, kar nam je prek GPS telemetrije omogočilo spremljanje ekologije risa na doslej neraziskanem območju. Namen naloge je bil ugotoviti strukturo risjega plena ter prepoznati mrhovinarje, ki se hranijo z ostanki risjega plena v Julijskih Alpah, ter ugotovitve primerjati s podatki iz slovenskih Dinaridov. Z algoritmi smo prepoznali gruče GPS lokacij, ki so odražale uplenitve plena, preko katerih smo primerjali čas iskanja plena ter čas hranjenja na plenu med proučevanima območjema. Z uporabo posplošenega mešanega linearnega modela (GLMM) smo analizirali habitatne razmere na lokacijah, kjer je bil ris pri lovu uspešen, in jih primerjali z razpoložljivimi habitatnimi razmerami v Julijskih Alpah. Ugotovili smo značilne razlike v strukturi plena med proučevanima območjema, z največjo razliko v deležu zastopanosti gamsa (Rupicapra rupicapra) med najdenimi uplenjenimi živalmi. Čas iskanja plena je bil v Alpah 14,4 % krajši v primerjavi z Dinaridi, kar bi lahko bila posledica pretekle odsotnosti tega plenilca na območju ter posledično potencialno manj izraženega protiplenilskega vedenja plenskih vrst. Čas hranjenja na plenu v Alpah je bil 14,2 % daljši, kar bi lahko bilo povezano z nižjo stopnjo kleptoparazitizma ostankov plena s strani rjavega medveda (Ursus arctos) v Alpah (3,4 % vseh popisanih plenov) v primerjavi z Dinaridi (46 % vseh popisanih plenov). Risi v Julijskih Alpah za plenjenje izbirajo višje nadmorske višine in manjše naklone v primerjavi z razpoložljivimi nadmorskimi višinami ter nakloni. Preseljeni risi so raje plenili v gozdu oziroma njegovi neposredni bližini, medtem ko potomci preseljenih risov niso izkazovali preference plenjenja v gozdu, kar se je izrazilo tudi v razlikah v strukturi plena. Pričujoče delo je prvo, ki celostno raziskuje plenjenje in prehranjevanje risa v slovenskih Alpah. Naše ugotovitve so lahko pomembno orodje za lovskoupravljavsko načrtovanje in upravljanje prostoživečih živali.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: evrazijski ris, Lynx lynx, Julijske Alpe, plenjenje, izbira habitata, kleptoparazitizem, frekvenca plenjenja, GPS telemetrija
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: BF - Biotehniška fakulteta
• Založnik: [T. Hvala]
• Leto izida: 2025
• PID: 20.500.12556/RUL-170189
• UDK: 630*14:630*15(234.323.6)(043.2)=163.6
• COBISS.SI-ID: 241217539
• Datum objave v RUL: 02.07.2025

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Predation and prey consumption by Eurasian lynx (Lynx lynx) in the Julian Alps

Izvleček

The Eurasian lynx (Lynx lynx) is a top predator in Slovenia and thus directly and indirectly influences various ecological relationships. In 2021, lynx were reintroduced to the Julian Alps, which enabled us to monitor lynx ecology in a previously unstudied area using GPS telemetry. The aim of this study was to determine the structure of lynx prey and identify scavengers feeding on lynx kills in the Julian Alps, and to compare these findings with data from the Slovenian Dinaric Mountains. We used algorithms to detect clusters of GPS locations that indicated kill sites, which enabled us to compared search time and feeding time between the two study areas. Using a generalized linear mixed model (GLMM), we analyzed habitat parameters of locations of lynx kills and compared them with available habitat conditions in the Julian Alps. Results showed significant differences in prey composition between the two study areas, with the most notable difference being the proportion of chamois (Rupicapra rupicapra). Search time for prey in the Alps was 14,4 % shorter compared to the Dinaric Mountains, possibly due to the historical absence of lynx in the area and the consequent lack of anti-predator behavior in prey species. Feeding time at kill sites in the Alps was 14, 2% longer, likely due to lower kleptoparasitism rate of brown bears (Ursus arctos) on lynx kills in the Alps (3,4% of all recorded kills) compared to the Dinarics (46% of all recorded kills). In the Julian Alps, lynx selected higher altitudes and lower gradient slopes for hunting compared to the spectrum of available elevations and slopes. Offspring of translocated lynx did not show a preference for forested habitats when hunting, whereas translocated individuals preferred to hunt within or near forests, which was also reflected in differences in prey composition. This study is the first to comprehensively investigate lynx foraging behaviour in the Slovenian Alps. Our findings can serve as an important tool for game management planning and management of wildlife.

• Ključne besede: Eurasian lynx, Lynx lynx, Julian Alps, predation, habitat selection, kleptoparasitism, kill rates, GPS telemetry