V študiji, izvedeni v regiji ALS6 v Evropi (Ljubljana, Slovenija), smo v treh bazenih (P1, P2 in P3) v rastlinjaku raziskovali pridelavo združbe mikroalg, predvsem Scenedesmus dimorphus in S. quadricauda, na anaerobnem digestatu iz prehrambenih odpadkov. Proučevali smo vpliv kakovosti in količine digestata ter sezonskih nihanj na produktivnost mikroalg. Na podlagi meritev in opazovanj smo razvili preprost protokol za podporo odločanju (DSP), ki temelji na enostavno merljivih parametrih (pH, temperatura, elektroprevodnost, suha snov, amonijev-, nitratni- in nitritni dušik, indeks zakasnjene flourescence ter optična gostota). Proizvedeno biomaso mikroalg smo preizkušali glede biostimulativnih učinkov na rastline, z uporabo različnih biotestov: kalitev bele gorjušice, Sinapis alba, ter testov avksinom in citokininom podobne učinkovitosti s kličnimi listi kumare, Cucumis sativus. Biomaso iz najproduktivnejšega bazena (P2) smo dodatno obdelali z visokotlačno homogenizacijo ter encimsko hidrolizo, da smo pridobili ekstrakte celic. Tudi te ekstrakte smo testirali z rastlinskimi biotesti v kontroliranih laboratorijskih razmerah ter pozneje v lončnih poskusih v rastlinjaku v različnih fazah razvoja konoplje, Cannabis sativa. Pri optimalnih pogojih smo dosegli povprečno proizvodnjo mikroalg v višini 11±1,5 g m-2 dan-1 in učinkovitost uporabe dušika 28±2,6 g biomase g-1 vnosa dušika sledeč postopku opisnem v DSP. Proizvedene mikroalge so pokazale pozitivne učinke na kalitev ter tvorbo korenin preizkušenih rastlin, niso pa imele učinka na rast rastlin ter na proizvodnjo sekundarnih metabolitov pri konoplji. S tem smo pridobili pomembne informacije o potencialu v digestatu gojenih mikroalg kot biostimulantov, pri čemer pa je potrebna nadaljnja optimizacija pogojev pridelave za dosego specifičnih biostimulativnih učinkov.
|