Podrobno

Občutek varnosti pri socialnih delavkah in delavcih ob opravljanju socialnodelovne prakse na centru za socialno delo : magistrsko delo
ID Bratina, Zala (Avtor), ID Sobočan, Ana Marija (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (623,18 KB)
MD5: 4F539D047B4B86C2CD89B55DB0EA14F6

Izvleček
V svoji magistrski nalogi sem želela raziskati kakšen je občutek lastne varnosti ob opravljanju socialno delovne prakse pri socialnih delavkah in delavcih na centru za socialno delo. Zanimal me je predvsem pogled zaposlenih socialnih delavk in delavcev na dejavnike, ki vplivajo na omenjen občutek varnosti, na varnostne ukrepe na delovnem mestu, lastne in organizacijske, in na stanje lastne kompetentnosti in opremljenosti z znanjem za postopanje v potencialno nevarnih situacijah na delovnem mestu. Dodatno sem želela pridobiti njihova lastna pričanja o osebnih izkušnjah z varnostnimi incidenti na delovnem mestu in o načinih postopanja ter doživljanju v teh situacijah, kjer me je zanimalo tudi njihovo mnenje o prijavljanju varnostnih incidentov na delovnem mestu. Nazadnje pa sem želela pridobiti tudi njihove poglede na varnostno problematiko na delovnem mestu in predloge, vezane predvsem na povečanje varnosti zaposlenih na centru za socialno delo. Opravljena raziskava je kvalitativna. Do pridobljenega izkustvenega gradiva sem prišla z izvedbo štirih fokusnih skupin, kjer je vsaka od njih predstavljala eno od štirih enot centra za socialno delo Severna Primorska, in sicer enoto Nova Gorica, Tolmin, Idrija in Ajdovščina. Znotraj vsake fokusne skupin so sodelovale štiri socialne delavke (z izjemo ene skupine, kjer so sodelovale tri) s posamezne enote, ki delujejo na različnih delovnih področjih centra, kot je področje denarnih prejemkov in subvencij, varstva otrok in družine, varstva odraslih ter socialnovarstvenih storitev na centru. Rezultati raziskave nam omogočajo boljši vpogled v občutenje in doživljanje lastne varnosti pri zaposlenih socialnih delavkah na centru za socialno delo Severna Primorska ter v okoliščine in dejavnike, ki k temu prispevajo. Z analiziranjem pridobljenega gradiva sem tako ugotovila, da na občutek lastne varnosti pri osebah vplivajo organizacijski dejavniki, podporni dejavniki znotraj kolektiva, kjer je omenjena razlika med podporo med zaposlenimi in podporo vodstva, ter drugi dejavniki, ki vplivajo na presojanje občutka varnosti, kot na primer večkrat omenjena nepredvidljivost okoliščin. Lastno ravnanje v varnostnem primeru je po mnenju udeleženk raziskave odvisno od same situacije in okoliščin ter od odzivnosti sodelavk. Omenjen je pomen deeskalacijskih tehnik v varnostnih situacijah in izdelava varnostnega načrta v primeru ogroženosti, pri čemer lahko oboje uvrstimo med preventivne ukrepe zaposlenih. Zaposlene ob opravljanju lastnega dela izvajajo različne preventivne ukrepe, med katerimi so takšni, ki jih izvajajo v primeru, ko so same, ko so na terenu, ko je potrebna posebna pozornost na okoliščine pri drugih sodelavkah, in ko nastopijo situacije, ki zahtevajo vnaprejšnjo organizacijo dela. Postopanje oseb v varnostnih situacijah v veliki meri temelji tudi na samoizdelanih smernicah za ravnanje, pri čemer se v določenih primerih kot pomembna kaže predhodna organizacija. Omenjena je tudi potreba po delovanju po lastnem občutku, saj ta omogoča presojanje stanja znotraj določene situacije. Osebe so spregovorile tudi o preventivnih ukrepih, ki spadajo pod način delovanja centra za socialno delo, in se navezujejo na znanje za postopanje v varnostnih situacijah, opremo, opravljanje dela v dvoje ter na zmožnost spremstva. O pomenu in uporabnosti protokolov ravnanja v omenjenih situacijah so osebe povedale, da ta zares ne zmore predstavljati zaščite in predvideti točno postopanje v interakciji z uporabnikom, prav tako pa ne zmorejo pomagati v nepredvidljivih situacijah. Med načini postopanja v varnostnih situacijah so sodelujoče navajale primere, kjer so opisale lastno postopanje v trenutni varnostni situaciji in po njej. Nekatere zaposlene so imele izkušnjo s postopanjem na način, kjer so se po incidentu odločile za podajo prijave nasilja, povzročenega s strani uporabnika. Nekatere so povedale, da so dogodek prijavile, več pa se jih je znašlo v situaciji, kjer so prijavo želele podati, vendar so se nato odločile za nasprotno. Zaposlene so z mano podelile tudi s katerimi oblikami nasilja so se srečevale na delovnem mestu, pri čemer so doživljale verbalno, psihično in fizično nasilje. Osebe so opisovale tudi kaj so doživljale v času varnostnih situacij, znotraj katerih so se znašle same, ter podelile določena opažanja v takšnih situacijah. Doživljanje strahu je bilo s strani zaposlenih omenjeno večkrat. Nekatere so spregovorile o vlogi varnostne službe, kjer je bila omenjena tudi vloga policije v danih situacijah. Nekatere so omenjale tudi pomen in uporabo lastne intuicije, kjer so si nekatere od njih v preteklih situacijah z njo pomagale pri presojanju okoliščin in presojanju resničnosti groženj. Zaposlene so navajale tako pozitivne kot negativne izkušnje z reagiranjem vodstva v varnostnih situacijah, katerih del so bile tudi same. Pri tematiki opozarjanja na varnostno problematiko je bilo pri zaposlenih moč prepoznati nezaupanje do sistemske ureditve področja socialnega varstva, opozarjale pa so tudi na lastno počutje ob opravljanju dela, kjer so izpostavile vidik negativnega odnosa uporabnikov do njih samih, navajenost na doživljanje nasilja s strani uporabnikov ter ranljivost in ogroženost zaposlenih. Spregovorile so o izvajanju pritiskov na zaposlene, o občutkih ogroženosti, in o problematičnosti tega, da so tej že samoumevni. Naprej so opozorile tudi na negativno dojemanje centra za socialno delo in strokovnih delavk ter na povečano ogroženost področja dela. Tematika, ki so jo zaposlene pogosto omenjale, je vezana na podajanje prijave nasilja s strani strokovnih delavk in delavcev centra za socialno delo, kjer so izpostavljale mnogo težav, ki jih same opažajo pri urejenosti področja oziroma postopka podajanja prijave s strani zaposlene osebe. Izpostavile so svoje izkušnje skupaj z lastnimi mnenji o vidikih, ki se jim zdijo problematični, podale pa so tudi predloge, vezane na spremembo obstoječe ureditve. Predlogi zaposlenih, vezani na varnostne ukrepe na delovnem mestu, so se največkrat navezovali na opremo na delovnem mestu, zaposlovanje dodatnega kadra, oblikovanost prostora ter usposabljanje in izobraževanje. Osebe so z mano podelile mnenje o tem, da je ozaveščanja o varnostni problematiki na delovnem mestu premalo. Opozarjale so na to, da je o ogroženosti zaposlenih socialnih delavk in delavcev premalo zavedanja na makro ravni. Osebe so se ob omenjanju varnosti na delovnem mestu in situacijah, ki jih postavljajo v položaj ogroženosti, nenazadnje navezovale tudi na povezavo lastne varnosti s podobo socialnega dela v javnosti. Po mnenju zaposlenih gre v veliki meri za kritiziranje odločitev zaposlenih in za nepoznavanje področja njihovega dela.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:občutek lastne varnosti, center za socialno delo, varnostne situacije, ogroženost, varnostni ukrepi na delovnem mestu, terensko delo
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[Z. Bratina]
Leto izida:2025
Št. strani:76 str.
PID:20.500.12556/RUL-170134 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:364.63
COBISS.SI-ID:247720707 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:02.07.2025
Število ogledov:225
Število prenosov:46
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Feeling of safety Among social workers When doing social work practice at a social work centre
Izvleček:
In my master's thesis I wanted to investigate how social workers at the social work centre feel about their own sense of security when doing social work practice. I was particularly interested in the views of the social workers on the factors that influence this feeling of safety, on the safety measures at work, both personal and organisational, and on the state of their own competence and knowledge to deal with potentially dangerous situations at work. In addition, I wanted to obtain their own testimonies on their personal experiences of safety incidents in their workplace and on the ways of dealing with and experiencing these situations, where I was also interested in their opinion on reporting safety incidents in the workplace. Finally, I also wanted to get their views on workplace safety issues and suggestions, especially related to increasing the safety of the employees at the social work centre. The research carried out is qualitative. I obtained the experiential material by conducting four focus groups, each of which represented one of the four units of the regional social work centre named Severna Primorska. The units are Nova Gorica, Tolmin, Idrija and Ajdovščina. Within each focus group there were four social workers (with the exception of one group of three) working in different areas of the centre, such as cash benefits and subsidies, child and family care, adult care and social services at the centre. The results of the survey provide us a better insight into the perception and experience of own security among the female social workers working at the social work centre Severna Primorska, as well as into the circumstances and factors that contribute to it. By analysing the material obtained, I have thus found that the sense of self-security of the persons concerned is influenced by organisational factors, by supportive factors within the collective, where the difference between support among employees and support from management is mentioned, and by other factors that influence the judgement of the sense of security, such as the unpredictability of the circumstances, which is mentioned several times. According to the participants, their own behaviour in the event of a security situation depends on the situation and the circumstances, as well as on the responsiveness of their colleagues. The importance of de-escalation techniques in security situations and the development of a security plan in the event of a threat are mentioned, both of which can be classified as preventive measures for employees. Employees take a variety of precautionary measures in the course of their own work, including when they are alone, when they are in the field, when they need to pay special attention to the circumstances of other colleagues, and when situations arise that require advance organisation of work. The behaviour of persons in security situations is also largely based on self-developed guidelines for behaviour, where prior organisation is seen as important in certain cases. The need to act on one's own inner feeling, sense is also mentioned, as this enables one to judge the situation within given circumstances. People also talked about preventive measures, which are part of the social work centre's way of working and relate to the knowledge of how to deal with security situations, equipment, working in pairs, and the ability to be accompanied. On the importance and usefulness of handling protocols in these situations, people said that they are not really able to provide protection and predict the exact course of action in the interaction with the user, nor can they help in unpredictable situations. Among the ways of dealing with security situations the participants gave examples where they described their own ways of dealing with past security situations and its aftermath. Some staff members had an experience of acting in a way where they decided to report user violence after an incident. Some said that they had reported the incident and several had been in a situation where they had wanted to report but then decided not to do it. Employees also shared with me the forms of violence they had encountered at work, experiencing verbal, psychological and physical violence. They also described what they experienced during security situations in which they found themselves and gave some observations in such situations. The experience of fear was mentioned several times. Some spoke about the role of the security services, where the role of the police in given situations was also mentioned. Some also mentioned the importance and use of their own intuition, which some of them had used in past situations to help them assess circumstances and judge the reality of threats. Employees cited both positive and negative experiences of management reactions in security situations of which they had been part. In the context of raising the issue of security, the employees' distrust of the systemic regulation of social care was evident, as were own feelings about their work, highlighting the negative attitudes of the users towards themselves, their normalisation of experiencing violence from users, and the vulnerability of the employees to being threatened. They spoke about the pressures on staff, the feelings of threat and the problematic nature of taking these for granted. They also pointed out the negative perception of a social work centre, of female employees, and the increased threats to a field of such work. A topic frequently mentioned by the employees is related to the reporting of violence by the social work centre's employees, where they pointed out many problems they themselves observed with the regulation of the area or the reporting procedure started by the employee. They highlighted their own experiences together with their own opinions on aspects that they found problematic and made suggestions for changes to the existing arrangements. The most frequent suggestions made by the employees regarding safety measures in the workplace related to equipment in the workplace, the need for recruitment of additional staff, design of the working space, training and education. People shared with me their view that there is not enough raising awareness of the safety issues in the mentioned workplace. They pointed out that there is a lack of macro-level awareness of the risks faced by female and male social workers. Finally, when referring to workplace safety and situations that put them at risk, people also referred to the link between their own safety and the public image of social work. According to the employees, this is largely a matter of criticising the decisions of the employees without knowing the field of work.

Ključne besede:own sense of safety, social work centre, security situations, endangerment, workplace violence, safety measures at work, fieldwork

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj