Polarizacija v kontekstu : vpliv kontekstualnih namigov na afektivno polarizacijo in državljansko udejstvovanje

Mekiš Recek, Žiga (avtor), Lep, Žan (mentor)

Ideološka polarizacija, ki jo opredelujejo razlike v stališčih med podporniki različnih ideoloških skupin, v demokracijah zahodnega tipa narašča. Vseeno pa politični konflikti pogosteje kot ideološke razlike v stališčih odražajo socialno-identitetne delitve. Te se nanašajo na afektivno polarizacijo, ki se kaže v oblikovanju pozitivnega afektivnega odnosa do ideoloških somišljenikov in negativnega do nasprotnikov. Ker raziskave oba pojava navadno obravnavajo ločeno, kar ne omogoča razumevanja mehanizmov njunega (so)vplivanja, sem v magistrski nalogi preučeval, kako preplet obeh vrst polarizacije prispeva k oblikovanju namer za državljansko udejstvovanje. V spletni raziskavi, ki je vključevala niz vprašalnikov ter eksperiment, je sodelovalo 610 udeležencev starih med 18 in 90 let (M = 40,86 let, SD = 16,61, 69 % podpornikov levice, 27 % podpornikov desnice). Na podlagi rezultatov vprašalniškega dela raziskave ugotavljam, da udeleženci precenjujejo stopnjo dejanske polariziranosti med ideološkima skupinama (podporniki levice in desnice) v podpori različnim družbeno-političnim ukrepom. Raven dejanske polariziranosti najbolj precenjujejo starejši in tisti, ki zaznavajo, da so člani njihove lastne in nasprotne ideološke skupine bolj afektivno polarizirani. V eksperimentalnem delu raziskave so bili udeleženci izpostavljeni državljanskemu udejstvovanju nasprotne ali lastne ideološke skupine. Ugotovil sem, da se afektivna polarizacija ob izpostavljenosti udejstvovanju obeh skupin poveča, poleg tega pa se ob izpostavljenosti udejstvovanju nasprotne skupine poveča tudi psihološka reaktanca. Z mediacijsko analizo sem pokazal, da lahko s psihološko reaktanco pojasnimo psihološki mehanizem afektivne polarizacije. Udeleženci aktivnost nasprotne skupine tako interpretirajo kot grožnjo njihovemu svobodnemu odločanju, kar povečuje afektivno polarizacijo. Oblikoval sem tudi model, ki kaže, da psihološka reaktanca moderira odnos med zaznavo ideološke polarizacije in namero za državljansko udejstvovanje. To pomeni, da lahko afektivni odzivi na družbene situacije udejstvovanja nasprotne skupine v obliki psihološke reaktance aktivirajo zaznavo ideoloških razlik ter s tem spodbudijo namero za državljansko udejstvovanje. Magistrska naloga pokaže, da je afektivna polarizacija dinamičen fenomen, ki se spreminja glede na družbene situacije, ter opredeli nekatere psihološke mehanizme afektivne polarizacije.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: polarizacija, psihološka reaktanca, državljansko udejstvovanje, politična usmeritev
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: FF - Filozofska fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [Ž. Mekiš Recek]
• Leto izida: 2025
• Št. strani: 87 str.
• PID: 20.500.12556/RUL-169852
• UDK: 316.6:32(043.2)
• COBISS.SI-ID: 250199555
• Datum objave v RUL: 13.06.2025

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Polarisation in context : the effect of contextual cues on affective polarisation and civic participation

Izvleček

In Western-style democracies, ideological polarisation, thought of as the difference in attitudes between supporters of different ideological groups is on the rise. Nevertheless, political conflicts more often reflect social-identity divisions rather than ideological differences. This leads to affective polarisation, reflected in positive affective attitudes towards ideological ingroups and negative attitudes towards outgroups. Since research usually treats both phenomena separately, which hinders understanding of the mechanisms of their (mutual) influence, I examined the interplay of affective and ideological polarisation in the formation of intentions for civic participation. 610 participants aged between 18 and 90 (M = 40.86, SD = 16.61, 69% left-wing, 27% right-wing supporters) took part in the online survey, which included a series of questionnaires and an experiment. Based on the questionnaires results, I conclude that participants overestimate the extent of actual polarisation between the two ideological groups (left- and right-wing supporters) in their support for different socio-political measures. The level of actual polarisation is most overestimated by older individuals and those perceiving their ingroups and outgroups as more affectively polarised. In an online experiment, participants were exposed to civic participation cues of either their ideological ingroup or outgroup. Results show that affective polarisation increases with exposure to civic participation cues of both groups, and psychological reactance increases with exposure to participation cues of the outgroup. Using mediation analysis I showed that psychological reactance can explain the psychological mechanism of affective polarisation. Participants thus interpret the activity of the outgroup as a threat to their independent decision-making, which increases affective polarisation. I have also developed a model showing that psychological reactance moderates the relationship between perceived ideological polarisation and intention for civic participation. This implies that affective responses to outgroup participation cues in the form of psychological reactance can activate perceived ideological differences and thereby foster intentions for civic participation. This thesis shows that affective polarisation is a dynamic phenomenon that varies according to social situations and identifies some psychological mechanisms of affective polarisation.

• Ključne besede: polarisation, psychological reactance, civic participation, political orientation