Podrobno

Uporaba pustolovske terapije pri socialnem delu z mladostniki : magistrsko delo
ID Jezeršek, Katja (Avtor), ID Šugman Bohinc, Lea (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,97 MB)
MD5: AB1F335528BF5513131602D479A488F0

Izvleček
V magistrski nalogi predstavim pustolovsko terapijo kot eno izmed možnih metod socialnega dela z mladimi, med katerimi so raziskave zaznale porast občutkov negotovosti, osamljenosti in stresa. Pustolovska terapija temelji na izkušenjskem učenju, taborih in pedagoških načelih Kurta Hahna. Gre za različne oblike programov, v katerih skupine mladih ob spremstvu terapevtov ali socialnih delavcev preživijo določeno obdobje v naravi in se skozi različne pustolovske aktivnosti učijo konstruktivnega pristopa k življenjskim izzivom, krepijo odpornost, socialne veščine in sodelovanje, zdravo samopodobo, samostojnost in odgovornost. Med komponentami pustolovske terapije, ki jih opišem v magistrski nalogi, so tudi izziv, občutek tveganosti in skupinsko sodelovanje, zaradi česar je ta pristop še posebej privlačen mladostnikom. Pristop je celosten, saj udeležencem pomaga pri vzpostavljanju odnosa s svojim telesom in čustvi, z naravo ter s sovrstniki, skozi konkretne izkušnje pa jim omogoča doživljanje resničnih dosežkov. V empiričnem delu naloge opisujem pustolovsko odpravo skupine mladih, ki je del devetmesečnega programa terapije v divjini organizacije Wilderness Foundation. Program poleg odprave vključuje tudi mesečna skupinska srečanja in individualno mentorstvo. Udeleženci kot enega ključnih izzivov v programu navajajo vzpostavljanje odnosov z drugimi in samorazkrivanje ter poročajo, da jim udeležba v programu pomaga pri razvoju samozavedanja in večje samozavesti. Koristnost pustolovske terapije pri delu z mladostniki nakazuje na smiselnost večjega vključevanja tovrstnih vsebin v izobraževanje socialnih delavcev. Pustolovski programi so pogosto intenzivni, a kratkotrajni, zato jim lahko manjka pomemben korak, to je stabilizacija doseženih sprememb pri udeležencih. Z zagotavljanjem kontinuirane pomoči udeležencem in njihovim družinam ob vrnitvi v vsakdanje življenje bi socialni delavci lahko bistveno pripomogli k uspešni integraciji pozitivnih učinkov pustolovske terapije v vsakdanjik posameznika in njegove družine.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:pustolovska terapija, terapija v divjini, socialno delo z mladostniki, izkušenjsko učenje
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[K. Jezeršek]
Leto izida:2025
Št. strani:118 str.
PID:20.500.12556/RUL-169824 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:364.4-053.6
COBISS.SI-ID:247804675 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:12.06.2025
Število ogledov:233
Število prenosov:35
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The Use of Adventure Therapy in Social Work With Adolescents
Izvleček:
In my master's thesis, I present adventure therapy as one of the possible methods of social work with adolescents, among whom research has shown an increase in feelings of insecurity, loneliness, and stress. Adventure therapy, grounded in experiential learning and the educational philosophy of Kurt Hahn, encompasses various program formats in which groups of young people, accompanied by therapists or social workers, spend time in nature and, through a range of adventurous activities, learn a constructive approach to life's challenges. They strengthen resilience, social skills and cooperation, healthy self-esteem, independence, and responsibility. Among the components of adventure therapy that I describe in my master's thesis are challenge, perceived risk, and a group-oriented focus, which make this approach particularly attractive to adolescents. The approach is holistic, as it helps participants establish a relationship with their bodies and emotions, with nature, and with their peers, and, through concrete experiences, enables them to experience genuine achievements. In the empirical part of the thesis, I describe an adventure expedition involving a group of young people, which forms part of a nine-month wilderness therapy program organized by the Wilderness Foundation. In addition to the expedition, the program also includes monthly group meetings and individual mentoring. Participants cite establishing relationships with others and self-disclosure as some of the key challenges in the program and report that participation helps them increase self-confidence and self-awareness. The usefulness of adventure therapy in work with adolescents highlights the need for greater inclusion of such content in the training of social workers. Although adventure programs are often intense, they are typically short-term and may therefore lack an important component—the stabilization of achieved changes in participants. By providing continuous support to participants and their families as they return to everyday life, social workers could significantly contribute to the successful integration of the positive effects of adventure therapy into the daily lives of both the individual and their family.

Ključne besede:adventure therapy, wilderness therapy, social work with adolescents, experiential learning

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj