Podrobno

Doprinos elektrofiziologije pri opredelitvi tremorja in mioklonusa različne etiologije
ID Prezelj, Neža (Avtor), ID Kojović, Maja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,84 MB)
MD5: A3B75C1A60EF0758D6C9E76F512D5358

Izvleček
Elektrofiziološke preiskave nam pomagajo pri opredelitvi hiperkinetičnih motenj gibanja kot sta tremor ali mioklonus in pri razlikovanju med funkcijskimi ter organskimi motnjami gibanja. Z njimi motnje gibanja objektivno in kvantitativno opredelimo. Najpogosteje uporabljamo površinsko elektromiografijo (EMG), akcelerometrijo (ACC), elektroencefalografijo (EEG) in transkranialno magnetno stimulacijo (TMS). V doktorski nalogi smo se osredotočili na klinične in elektrofiziološke značilnosti tremorja in mioklonusa pri različnih boleznih, ki do sedaj še niso bile dobro raziskane. V prvi raziskavi smo proučili značilnosti funkcijskega tremorja (FT), ki bi lahko bile napovedni dejavnik odziva na zdravljenje z repetitivno TMS (rTMS). Pokazali smo, da bolj kot je tremor »ne-organski« oziroma funkcijski glede na elektrofiziološki rezultat, večja je verjetnost, da bodo bolniki odzivni na zdravljenje. Vzrok je lahko v tem, da so za tvorjenje FT, predvsem v zgodnjih fazah razvoja, pomembna hotena neavtomatična možganska motorična omrežja. Na podlagi naših rezultatov bi se lahko nevrologi lažje odločali, kateri bolniki s FT so primerni kandidati za zdravljenje. V drugi raziskavi smo proučili pogostost pojavljanja mioklonusa in tremorja zgornjih okončin po epileptičnem napadu, opredelili smo njuno patofiziologijo. Tremor se je pojavljal v 33 %. Glede na elektrofiziološke meritve smo ugotovili, da je imelo 30 % bolnikov mehansko-refleksni tip tremorja, ki bi lahko bil posledica mišične utrudljivosti po epileptičnem napadu. 70 % bolnikov je imelo centralni tip tremorja, ki je verjetno nedovisen od samega epileptičnega napada. Mioklonus se je pojavljal v 16 %. Ni bil posledica povišanega amonijaka v krvi, torej ni posledica metabolne motnje. Bolniki z mioklonusom so pogosteje imeli pridruženo Toddovo parezo. Z elektrofiziološkimi preiskavami smo opredelili, da gre za mioklonus kortikalnega izvora. Korikalni mioklonus odraža hiperekscitabilnost motorične skorje. Izsledki naše raziskave kažejo, da so v postiktičnem obdobju v motoričnem korteksu sočasno prisotni ekscitatorni in inhibitorni procesi, pri čemer prevladujejo inhibitorni. Pretirana ekscitabilnost se po napadu kaže kot kortikalni mioklonus. Prevlada inhibitornih procesov je razvidna iz negativnega mioklonusa, ki neposredno sledi pozitivnemu mioklonusu in iz pojava Toddove pareze. V tretji raziskavi smo proučili klinične in nevrofiziološke značilnosti mioklonusa v sklopu toksično-metabolnih encefalopatij (TME). Elektrofiziološke preiskave so pokazale, da gre pri teh bolnikih za subkortikalni izvor negativnega mioklonusa. S pomočjo TMS meritev smo ugotovili, da je pri TME prisotna : 1) znižana kortikospinalna ekscitabilnost, in sicer premik ravnovesja med inhibicijo in facilitacijo v smer ojačane inhibicije; 2) neravnovesje med GABA-A in GABA-B intrakortikalno inhibicijo na račun ojačane GABA-B in oslabljene GABA-A inhibicije, 3) zmanjšana holinergična inhibicija. Spremembe kortikalne ekscitabilnosti korelirajo z upadom kognitivnih funkcij.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:akcelerometrija, elektromiografija, elektroencefalografija, tremor, mioklonus
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Organizacija:MF - Medicinska fakulteta
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/RUL-169281 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:22.05.2025
Število ogledov:280
Število prenosov:102
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The contribution of electrophysiology in understanding tremor and myoclonus of diverse etiology
Izvleček:
Electrophysiological studies are useful in identify hyperkinetic movement disorders, particularly tremors, myoclonus and differentiate functional from organic disorders. They can provide objective and quantifiable assessments of movement disorders. The most commonly used methods are surface electromyography, electroencephalography, accelerometry and transcranial magnetic stimulation (TMS). In doctoral thesis, we focused on the clinical and electrophysiological characteristics of tremor and myoclonus in various diseases that have not been studied so far. In the first study, we examined the characteristics of functional tremor (FT) that could serve as predictive factors for response to treatment with repetitive TMS (rTMS). We demonstrated that FT patients, who manifested more cognitive and motor distractibility responded better to rTMS treatmen. The likely explanation is the between-subjects differences on the reliance of FTr generation on explicit vs. implicit motor network. Based on our results, neurologists could more easily decide which FT patients are suitable candidates for treatment. In the second study, we examined the frequency of myoclonus and tremor of the upper limbs following an epileptic seizure and defined their pathophysiology. Tremor occurred in 33% of patients. Based on electrophysiological results, we found that 30% of patients had a mechanical-reflex type of tremor, which could be a consequence of muscle fatigue after the epileptic seizure. 70% of patients had a central-type tremor, which is likely independent of the seizure itself. Myoclonus occurred in 16% of patients. It was not a result of elevated ammonia levels in the blood. So it was not caused by a metabolic disorder. Patients with myoclonus had associated Todd's paresis more frequently. Electrophysiological studies revealed that myoclonus was of cortical origin which reflects hyperexcitability of the motor cortex. Our study indicate that, in the postictal period, both excitatory and inhibitory processes are simultaneously present in the motor cortex, with inhibition predominating. Excessive excitability after the seizure manifests as cortical myoclonus. The predominance of inhibitory processes is evident from the negative myoclonus and from the occurrence of Todd's paresis. In the third study, we investigated the clinical and neurophysiological characteristics of myoclonus in toxic-metabolic encephalopathies (TME). Electrophysiological studies revealed that the negative myoclonus in these patients had a subcortical origin. Using TMS measurements, we found that TME is associated with: 1) reduced corticospinal excitability, with a shift in the balance between inhibition and facilitation towards enhanced inhibition; 2) an imbalance between GABA-A and GABA-B intracortical inhibition, with increased GABA-B and reduced GABA-A inhibition; 3) reduced cholinergic inhibition. Changes in cortical excitability correlate with a decline in cognitive functions.

Ključne besede:accelerometry, electromyography, electroencephalography, tremor, myoclonus

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj