Podrobno

Nasilje nad medicinskimi sestrami na delovnem mestu : diplomsko delo
ID Starc, Tatjana (Avtor), ID Domajnko, Barbara (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Thaler, Darja (Recenzent)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (633,46 KB)
MD5: 6C07C0C6A6D4A19049A96175B16202C1

Izvleček
Uvod: Nasilje na delovnem mestu v zdravstvu predstavlja resen problem, ki negativno vpliva na varnost in dobro počutje medicinskih sester ter kakovost zdravstvene oskrbe. Medicinske sestre so zaradi narave svojega dela in neposrednega stika s pacienti, svojci in sodelavci pogosto izpostavljene različnim oblikam nasilja. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati razširjenost različnih oblik nasilja nad medicinskimi sestrami na delovnem mestu, prepoznati najpogostejše povzročitelje nasilja in identificirati možne ukrepe za preprečevanje in omilitev nasilja. Metode dela: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledom domače in tuje strokovne literature. Literatura je bila iskana v bibliografskih podatkovnih bazah DiKUL, PubMed, CINAHL Ultimate, ScienceDirect in Google Scholar v obdobju od 2013 do 2023. V končno analizo je bilo vključenih 22 znanstvenih člankov. Rezultati: Verbalno nasilje se je izkazalo za najpogostejšo obliko nasilja (60–95 %), sledita fizično nasilje (18–84 %) in spolno nadlegovanje (8–35 %). Najpogostejši povzročitelji nasilja so pacienti, sledijo svojci pacientov in sodelavci. Posledice nasilja so psihološke (strah, negotovost, depresija) in organizacijske (absentizem, fluktuacija kadra) in vplivajo na kakovost oskrbe pacientov. Kot učinkoviti ukrepi za preprečevanje nasilja so prepoznani organizacijski pristopi, izobraževanja o komunikacijskih veščinah in deeskalaciji, fizični/tehnični ukrepi in sistemske spremembe. Razprava in zaključek: Nasilje nad medicinskimi sestrami zahteva celovit pristop, ki vključuje tako izboljšanje organizacijske kulture kot tudi konkretne varnostne ukrepe in sistematično izobraževanje osebja. Posebno pozornost je treba nameniti zagotavljanju podpornega delovnega okolja, ustrezni kadrovski politiki in razvoju protokolov za ukrepanje v primeru nasilnih dogodkov. Za dolgoročno zmanjšanje nasilja je ključno tudi ozaveščanje javnosti o problematiki nasilja v zdravstvu.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:diplomska dela, zdravstvena nega, delovišče, preprečevanje nasilja, posledice nasilja, povzročitelji nasilja
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[T. Starc]
Leto izida:2025
Št. strani:35 str., [4] str. pril.
PID:20.500.12556/RUL-169168 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:616-083
COBISS.SI-ID:236105987 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:16.05.2025
Število ogledov:434
Število prenosov:78
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Violence against nurses at the workplace : diploma work
Izvleček:
Introduction: Workplace violence in healthcare is a serious problem that negatively affects the safety and well-being of nurses and the quality of healthcare. Due to the nature of their work and direct contact with patients, relatives, and colleagues, nurses are often exposed to various forms of violence. Purpose: The purpose of this thesis is to investigate the prevalence of different forms of workplace violence against nurses, identify the most common perpetrators, and recognize possible measures for preventing and mitigating violence. Methods: A descriptive research method with a scoping review of domestic and foreign professional literature was used. Literature was searched in bibliographic databases DiKUL, PubMed, CINAHL Ultimate, ScienceDirect, and Google Scholar from 2013 to 2023. The final analysis included 22 scientific articles. Results: Verbal violence proved to be the most common form of violence (60–95%), followed by physical violence (18–84%) and sexual harassment (8–35%). The most frequent perpetrators of violence are patients, followed by patients' relatives and coworkers. The consequences of violence are psychological (fear, uncertainty, depression), organizational (absenteeism, staff turnover), and affect the quality of patient care. Organizational approaches, education on communication skills and de-escalation, physical/technical measures, and systemic changes are recognized as effective measures for preventing violence. Discussion and conclusion: Violence against nurses requires a comprehensive approach that includes improving organizational culture as well as implementing concrete safety measures and systematic staff education. Special attention should be paid to ensuring a supportive work environment, appropriate staffing policies, and developing protocols for responding to violent incidents. Raising public awareness about the issue of violence in healthcare is also crucial for the long-term reduction of violence.

Ključne besede:diploma theses, nursing care, workplace, violence prevention, consequences of violence, causes of violence

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj