Oskrba je diadni odnos, ki vključuje osebo, ki oskrbo prejema, in osebo, ki oskrbo zagotavlja. Da bi preprečili nastanek nezadovoljenih potreb med njima, bi morala politika dolgotrajne oskrbe ustrezno obravnavati potrebe obeh članov diade in tako celostno pristopiti k reševanju vprašanja nezadovoljenih potreb znotraj oskrbovalne diade. V članku analiziram vključenost neformalnih oskrbovalcev ter s tem diadnega pristopa k oskrbi v Zakonu o dolgotrajni oskrbi (ZdOsk-1) v Sloveniji. Ugotavljam, da je Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZdOsk-1) osredotočen na prejemnike oskrbe in – razen v primeru pravice do oskrbovalca družinskega člana – ne priznava diadne narave oskrbe.
|