Retrospektivna analiza učinkovitosti zdravljenja keratokonusa z metodo prečnega povezovanja kolagenskih vlaken roženice z riboflavinom in obsevanjem z ultravijolično svetlobo

Krnc, Ela (avtor), Žiberna, Lovro (mentor), Herceg, Azra (komentor)

Keratokonus (KCN) je najpogostejša ektatična bolezen roženice, ki se tradicionalno obravnava kot nevnetna bolezen. Zanjo je značilno progresivno tanjšanje roženice, ki se izrazi kot nepravilni astigmatizem in zmanjšanje vidne ostrine. Roženica se sčasoma deformira in iz kupolaste oblike spremeni v stožčasto. Bolezen ima visoko prevalenco, vendar etiologija na celični ravni še ni popolnoma pojasnjena. Ena izmed učinkovitih metod za upočasnitev napredovanja bolezni je prečno povezovanje kolagenskih vlaken z uporabo riboflavina in ultravijolične svetlobe (CXL). Izvedli smo retrospetkivno raziskavo, v katero smo vključili bolnike, ki so bili spremljani v obdobju petih let po izvedenem posegu, v časovnem obdobju od 2019 do 2024. Podatke smo pridobili na Očesni kliniki v Ambulanti za keratokonus in kontaktne leče v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Spremljali smo ključne oftalmološke parametre, kot so pahimetrija roženice, maksimalna ukrivljenost roženice, posteriorna in anteriorna elevacija, vidna ostrina z in brez korekcije ter klasifikacija ABCD. Metoda CXL je klinično učinkovita pri stabilizaciji oziroma zaustavitvi napredovanja keratokonusa. Opazili smo statistično značilne spremembe v večini analiziranih oftalmoloških parametrov. Po posegu smo ugotovili stabilizacijo debeline roženice (pahimetrije) po začetnem tanjšanju, pomembno zmanjšanje največje ukrivljenosti sprednjega dela roženice (Kmax), zmanjšanje anteriorne in posteriorne elevacije ter izboljšanje vidne ostrine brez korekcije (UCVA). Rezultati klasifikacije ABCD so prav tako pokazali stabilizacijo bolezni brez statistično značilnih sprememb v obdobju spremljanja. To predstavlja ključno spoznanje za klinično obravnavo bolnikov s keratokonusom. Rezultati naše raziskave kljub omejitvam, povezanih z retrospektivno naravo in majhnim vzorcem, predstavljajo pomembno potrditev klinične učinkovitosti metode CXL. Na podlagi naših ugotovitev sklepamo, da je CXL učinkovita in klinično pomembna metoda pri zdravljenju bolnikov s keratokonusom.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: Keratokonus, roženica, prečno povezovanje kolagenskih vlaken, riboflavin, ultravijolična svetloba, klasifikacija ABCD, roženična pahimetrija, CXL
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Organizacija: FFA - Fakulteta za farmacijo
• Leto izida: 2025
• PID: 20.500.12556/RUL-168888
• Datum objave v RUL: 06.05.2025

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Retrospective efficacy analysis of keratoconus treatment using corneal collagen cross-linking with riboflavin and ultraviolet light irradiation

Izvleček

Keratoconus is the most common ectatic corneal disease, traditionally considered a non-inflammatory condition. It is characterized by progressive thinning of the cornea, leading to irregular astigmatism and reduced visual acuity. Over time, the cornea deforms, transitioning from a dome-shaped structure to a cone-shaped one. The disease has a high prevalence; however, its cellular-level etiology remains incompletely understood. One of the effective methods for slowing disease progression is corneal collagen cross-linking (CXL) using riboflavin and ultraviolet light. We conducted a retrospective study including patients who were monitored over a five-year period following the procedure, specifically between 2019 and 2024. Data were collected at the Eye Clinic in the Contact Lens Outpatient Department of the University Medical Centre Ljubljana. Key ophtalmological parameters were assessed, including corneal pachymetry, maximum corneal curvature, posterior and anterior elevation, visual acuity with and without correction, and the ABCD classification. The CXL method has been shown to be clinically effective in stabilizing or halting the progression of keratoconus. Statistically significant changes were observed in most of the analyzed ophtalmological parameters. After the procedure, we noted stabilization of corneal thickness (pachymetry) following an initial thinning phase, a significant reduction in the maximum anterior corneal curvature (Kmax), a decrease in anterior and posterior elevation and an improvement in uncorrected visual acuity (UCVA). The results of the ABCD classification also indicated disease stabilization without statistically significant changes during the follow-up period. This represents a key finding for the clinical management of patients with keratoconus. Despite the limitations associated with the retrospective nature of the study and the small sample size, our findings provide important confirmation of the clinical effectiveness of the CXL method. Based on the results, we conclude the CXL is an effective and clinically relevant treatment for patients with keratoconus.

• Ključne besede: Keratoconus, cornea, corneal collagen cross-linking, riboflavin, ultraviolet light, ABCD classification, corneal pachymetry, CXL