Raziskava v diplomski nalogi se nanaša na temo odprtih javnih prostorov in njihove vloge v kontekstu mesta. Izkazalo se je, da so javni odprti prostori ključni element mesta, prostori družbenih aktivnosti, osnova mentalnih zemljevidov, na katere so uporabniki navezani.
Oseba, uporabnik, uresničuje določene potrebe skozi komunikacijo, srečevanje, interakcijo, skupinsko identifikacijo in skozi določene prostore/mesta (tukaj javni prostori). Preoblikovanje javnega prostora kot prostora (konteksta) uresničevanja človekovih potreb spreminja tudi način uresničevanja zadovoljevanja potreb.
Tudi javno življenje skozi zgodovino ima pomembno vlogo pri preživetju javnih prostorov. Današnji kontekst je v marsičem bolj kompleksen, več je groženj javnemu življenju, javnemu prostoru in vlogi uporabnikov. Širok razpon različnih vplivov na spremembe stanja javnih prostorov v sodobnih mestih, še posebej, ker različni vplivi ustvarjajo probleme ki posledično vplivajo drug na drugega (npr. kriza s korona virusom), je nalagalo, da je treba na problem pogledati z vseh relevantnih vidikov in tako pridobljena spoznanja povezati v celovit vpogled v problematiko današnjih javnih prostorov, ki tako postanejo izjemno zapleten, tako imenovani hudobni problem. Za rešitev problema se je izkazalo, da je treba k njemu pristopiti celostno. Izkazalo se je, da je problem javnih prostorov multidisciplinarne narave, potreba po povezovanju različnih vidikov v učinkovito celoto pa je nalagala razviti interdisciplinarni pristop pri raziskovanju in reševanju tega kompleksnega problema. Zato smo literaturo obravnavali skozi dve glavni temi, teme, povezane z javnim prostorom, in teme revitalizacijskega pristopa - interdisciplinarni/transdisciplinarni pristop.
Na koncu je bilo sklenjeno naslednje:
Problem revitalizacije odprtih javnih prostorov očitno presega horizont katerekoli relevantne stroke in se nanj lahko gleda le celovito z vidika celotne palete raznolikih strok in znanstvenih disciplin, ki ki se s svojimi prispevki ukvarjajo s problematiko odprtih javnih prostorov.Razvoj vzporednih, a ločenih prispevkov različnih strok ustvarja problem povezovanja oziroma prispevanja v celoto, saj je le s povezovanjem teh prispevkov mogoče celostno obravnavati problem revitalizacije in uspešne postopke revitalizacije odprtih javnih prostorov. ustvariti nove odprte javne prostore, ki zadovoljujejo nastajajoče potrebe. Problem integracijskega prispevka različnih strok vodi do potrebe po interdisciplinarnem sodelovanju relevantnih strok in znanstvenih disciplin. V poskusih interdisciplinarnega pristopa k reševanju problema revitalizacije odprtih javnih prostorov postaja vse bolj jasno, da se problemi revitalizacijo odprtih javnih prostorov lahko uspešno rešujejo le z vključevanjem vseh zainteresiranih subjektov, predvsem različnih kategorij uporabnikov odprtih javnih prostorov. Z analizo interdisciplinarnega/transdisciplinarnega pristopa, se je pokazalo pomanjkanje ozaveščenost javnosti o tem, kaj je potrebno za uspešno revitalizacijo odprtih javnih prostorov (kot so potrebna struktura udeležencev, potrebno znanje udeležencev, potrebni načini sodelovanja med udeleženci) in odprtost institucij za reševanje problemov odprtih javnih prostorov.
Potrdila se je hipoteza, da je revitalizacija javnega življenja v odprtih javnih prostorih izjemno kompleksen problem, ki ga je mogoče uspešno rešiti le s povezovanjem vseh relevantnih znanstvenih disciplin in praktičnih strok. Takšno vključevanje se izvaja z interdisciplinarnim in transdisciplinarnim pristopom. Na koncu je bilo skozi primere preteklih praks, skozi številne platforme za nadaljevanje interdisciplinarnega/transdisciplinarnega povezovanja ugotovljeno, da so potrebne smernice, ki izhajajo iz analize konteksta, ki vključuje vire spodbud za revitalizacijo javnih odprtih površin in načine ravnanja v posameznem primeru.
Ugotovimo lahko, da je nujen interdisciplinarni/transdisciplinarni pristop (omogoča celostno razumevanje problematike s strani različnih subjektov in udeležencev).
|