Stratigrafska karakterizacija antičnih kamnolomov apnenca in primerjava s kamnitimi artefakti iz Emone

Brajkovič, Rok (avtor), Gale, Luka (mentor), Žvab Rožič, Petra (komentor)

Emona (mod. Ljubljana) je bila rimska naselbina v regiji X v današnji osrednji Sloveniji. Doslej je bilo predlaganih več izvornih območij apnencev, ki so jih za pridobivanje kamna uporabljali Rimljani. Stratigrafsko izvorna območja obsegajo zaporedja od spodnjega triasa do miocena in geografsko zajemajo obrobje Ljubljanskega barja ter območje v okolici Medvod, Zbiljskega jezera, Smledniškega hriba, Nabrežine/Aurisina ter Moravč. Zaradi nezadostne resolucije geoloških podatkov razvrščanje kamnitih izdelkov v izvorna območja do sedaj ni bilo mogoče za vse lito- in mikrofaciesne tipe. Zato so bila natančno geološko proučena vsa sedimentna zaporedja na območjih predlaganih in na novo zaznanih rimskodobnih kamnolomov. Z namenom primerjave so bili proučeni tudi 404 kamniti izdelki iz Emone in Ižanskega. Uporabljena metodologija vključuje geološko kartiranje, detajlno sedimentološko profiliranje sedimentnih zaporedij in makroskopski pregled vzorcev, optično mikroskopijo za analizo mikrofaciesov, biostratigrafijo in katodoluminiscenčno analizo, analizo vrednosti izotopskega razmerja stroncija, vrednosti izotopskega razmerja stabilnih izotopov ogljika in kisika, določitev mineralne sestave in vsebnosti glavnih, stranskih ter slednih elementov. Pri metodologiji je poudarek na uporabi pristopa stroncijske izotopske stratigrafije (SIS), ki je bila na področju določanja provenience kamnitih izdelkov uporabljena prvič. Analize sedimentnih zaporedij, ki izdanjajo na predlaganih izvornih območjih kamnolomov, kažejo, da vse opredeljene enote vsebujejo litofaciese in mikrofaciese, večinoma biogene apnence, ki omogočajo določitev izvora posameznega kamnitega izdelka. Kjer razlikovanje na podlagi faciesa in mikrofaciesa ni bilo mogoče, sem se oprl na sestavo foraminiferne združbe ali katodoluminiscenčno analizo. Ko tudi slednji metodi nista omogočili ločitve, je bil uporabljen pristop stroncijske izotopske stratigrafije. Z uporabljenim pristopom sem lahko med seboj ločil vse obravnavane litostratigrafske enote in enoznačno določil litostratigrafsko pripadnost za vse proučene kamnite izdelke. Predlagana metodologija nam omogoča zanesljivejše preučevanje izvora naravnega kamna, uporabljenega v Emoni.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: mikrofacies, izotopi, stroncij, kamniti izdelki, provenienca, litostratigrafija
• Vrsta gradiva: Doktorsko delo/naloga
• Tipologija: 2.08 - Doktorska disertacija
• Organizacija: FGG - Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo ; NTF - Naravoslovnotehniška fakulteta
• Založnik: [R. Brajkovič]
• Leto izida: 2025
• PID: 20.500.12556/RUL-168738
• UDK: 55
• COBISS.SI-ID: 233088003
• Datum objave v RUL: 22.04.2025

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Stratigraphic Characterisation of Antique Limestone Quarries and Comparison with Stone Artefacts from Emona

Izvleček

Emona (mod. Ljubljana) was a Roman settlement in Region X in present-day central Slovenia. To date, several source areas have been proposed for the extraction of limestone used by the Romans. Stratigraphically, the source areas extend from the Lower Triassic to the Miocene and geographically include the periphery of the Ljubljana Moor, as well as the area around Medvode, Lake Zbilje, Smlednik Hill, Nabrežina/Aurisina and Moravče. Due to the insufficient resolution of the geological data, it has not yet been possible to assign the provenance of the stone products to source areas for all lithofacies and microfacies types. All sedimentary successions in the proposed Roman quarries were therefore examined in geological detail. To be able to make comparisons, 404 stone products from Emona and the area around Ig were also examined. The methodology applied includes geological mapping, detailed sedimentological logging of sedimentary successions, macroscopic examination of samples, microfacies analysis using optical microscopy, biostratigraphy, cathodoluminescence analysis, strontium isotope value analysis, stable isotope analysis of carbon and oxygen, and determination of mineral composition and contents of major, minor and trace elements. The methodology focuses on the application of the strontium isotope stratigraphy (SIS) approach, which was applied for the first time to determine the provenance of limestone stone products. Analyses of the sedimentary successions exposed in the proposed quarry source areas show that all identified units contain both lithofacies and microfacies types, predominantly biogenic limestones, enabling the determination of the provenance of stone products. When lithofacies and microfacies could not be distinguished, I relied on the composition of foraminiferal assemblages or cathodoluminescence analysis. If these latter methods also failed to provide distinction, a stratigraphic approach using strontium isotope stratigraphy was used. This approach allowed me to distinguish between all lithostratigraphic units considered and to clearly determine the lithostratigraphic affiliation for all stone products studied. The proposed methodology made it possible to investigate the provenance of the natural stone used in Emona and Ig area more reliably.

• Ključne besede: microfacies, isotopes, strontium, stone products, provenance, lithostratigraphy