Podrobno

Ocena razširjenosti kroničnih obolenj v Sloveniji na podlagi kazalnikov kakovosti referenčnih ambulant družinske medicine
ID Drnovšek, Klavdija (Avtor), ID Kos, Mitja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Klemenc-Ketiš, Zalika (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (780,17 KB)
MD5: B0835FD47F98050F02503FF3BF28C8BE

Izvleček
Referenčne ambulante družinske medicine so bile ustanovljene leta 2011 z namenom krepitve medprofesionalne obravnave pacientov, s čimer so diplomirane medicinske sestre dobile več odgovornosti in zadolžitev pri obravnavi kroničnih bolnikov. Z uvedbo referenčnih ambulant je prišlo tudi do vzpostavitve kazalnikov kakovosti in registrov kroničnih bolnikov, v katere medicinske sestre vpisujejo število kroničnih bolnikov za vsako posamezno bolezen. Na podlagi podatkov iz teh registrov, ki jih beležijo v ambulantah družinske medicine, naj bi imeli vpogled v prevalenco kroničnih bolezni v Sloveniji. V analizo smo dobili kazalnike kakovosti za šest različnih kroničnih bolezni in en kazalnik kakovosti za vse kronične bolezni skupaj in sicer v obdobju od začetka beleženja do konca leta 2020. Namen dela je ocena gibanja prevalenc kroničnih bolezni v Sloveniji iz podatkov, ki so jih poročale ambulante družinske medicine in primerjava teh ocen s prevalencami ocenjenimi na podlagi dosedanjih nacionalnih statističnih podatkov pridobljenih iz literature ter analiza trendov vključevanja ambulant družinske medicine med referenčne ambulante. Naredili smo regresijsko analizo po metodi najmanjših kvadratov, pri kateri nas je zanimala pojasnjevalna moč v obliki determinacijskega koeficienta in zatem korelacijo med gibanjem prevalence in časom. V naslednjem koraku smo ugotavljali smer korelacije, oziroma smer trenda med prevalencami in časom ter nato ocenili regresijske koeficiente za vsako posamezno bolezen. Preverili smo tudi korelacijo med posameznimi prevalencami bolezni ter prevalenco vseh kroničnih bolezni. Za izvedbo teh analiz smo uporabili program Excel. Trend naraščanja je bil negativen pri prevalenci vseh kroničnih bolezni skupaj in pri prevalenci koronarne bolezni. Pri vseh ostalih boleznih, torej pri prevalenci sladkorne bolezni, astme, kronične obstruktivne pljučne bolezni, arterijske hipertenzije in koronarne bolezni je bil trend naraščanja pozitiven, kar ne pojasnjuje negativnega trenda padanja prevalenc pri registru vseh kroničnih bolnikov. V nadaljnjih študijah bi bilo smiselno preiskati napake v informacijskih sistemih pri zbiranju podatkov, da bi ugotovili morebitno zvezo s temi ugotovitvami. Pri vseh kroničnih boleznih, ki smo jih analizirali, je bil linearen trend naraščanja prevalence v odvisnosti od časa statistično pomemben. Pojasnjevalna moč in determinacijski koeficient sta bila najvišja pri prevalenci hipertenzije, najnižja pa pri prevalenci sladkorne bolezni. Prevalenca koronarne bolezni ter prevalenca vseh bolezni imata negativen trend naraščanja, medtem ko imajo vse ostale bolezni pozitiven trend naraščanja prevalence v odvisnosti od časa. Pri primerjavi prevalenc, ocenjenih na podlagi kazalnikov kakovosti in tistih na podlagi virov iz literature smo ugotovili, da prevalence približno sovpadajo, vendar pa niso višje od do sedaj znanih prevalenc, iz česar sledi, da ambulante družinske medicine do konca leta 2020 še niso imele zabeleženih vseh kroničnih bolnikov. Iz podatkov, ki so jih zbirale ambulante družinske medicine do konca leta 2020, še ne moremo ocenjevati realnih prevalenc kroničnih bolezni v Sloveniji.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:referenčne ambulante družinske medicine, kronične bolezni, družinski zdravniki, kazalniki kakovosti, prevalenca, sladkorna bolezen, arterijska hipertenzija, astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen, depresija, koronarna bolezen
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FFA - Fakulteta za farmacijo
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/RUL-167984 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:22.03.2025
Število ogledov:480
Število prenosov:126
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Assessment of prevalence of chronic diseases in Slovenia based on quality indicators from family medicine reference clinic
Izvleček:
Family medicine reference clinics were established in 2011 with the aim of strengthening interprofessional treatment of patients, giving graduate nurses more responsibility and tasks in the treatment of chronic patients. The introduction of reference clinics also led to the establishment of quality indicators and chronic patient registers, in which nurses enter the number of chronic patients for each individual disease. Based on the data from these registers, which are recorded in family medicine clinics, we should have an insight into the prevalence of chronic diseases in Slovenia. The analysis provided quality indicators for six different chronic diseases and one quality indicator for all chronic diseases together, in the period from the beginning of recording until the end of 2020. The purpose of the work is to assess the trend in the prevalence of chronic diseases in Slovenia from data reported by family medicine clinics and to compare these estimates with prevalences estimated on the basis of previous national statistical data obtained from the literature, and to analyze trends in the inclusion of family medicine clinics among reference clinics. We performed a regression analysis using the least squares method, in which we were interested in the explanatory power in the form of the coefficient of determination and then the correlation between the movement of prevalence and time. In the next step, we determined the direction of the correlation, or the direction of the trend between prevalence and time, and then estimated the regression coefficients for each individual disease. We also checked the correlation between individual disease prevalences and the prevalence of all chronic diseases. We used the Excel program to perform these analyses. The increasing trend was negative for the prevalence of all chronic diseases combined and for the prevalence of coronary disease. For all other diseases, i.e. the prevalence of diabetes, asthma, chronic obstructive pulmonary disease, arterial hypertension and coronary disease, the increasing trend was positive, which does not explain the negative trend of decreasing prevalence in the register of all chronic patients. In further studies, it would be reasonable to investigate errors in information systems during data collection in order to determine a possible connection with these findings. For all chronic diseases that we analyzed, the linear trend of increasing prevalence over time was statistically significant. The explanatory power and the coefficient of determination were highest for the prevalence of hypertension, and lowest for the prevalence of diabetes. The prevalence of coronary heart disease and the prevalence of all diseases have a negative increasing trend, while all other diseases have a positive increasing trend in prevalence over time. When comparing the prevalences estimated based on quality indicators and those based on literature sources, we found that the prevalences approximately coincide, but are not higher than the prevalences known so far, which implies that family medicine clinics did not yet have all chronic patients recorded by the end of 2020. From the data collected by family medicine clinics by the end of 2020, we cannot yet estimate the real prevalence of chronic diseases in Slovenia.

Ključne besede:family medicine referral clinics, chronic diseases, family doctors, quality indicators, prevalence, diabetes, arterial hypertension, asthma, chronic obstructive pulmonary disease, depression, coronary heart disease

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj