Podrobno

Vključevanje živih živali v pouk naravoslovja na razredni stopnji – primerjava praks slovenskih šol v Italiji in Sloveniji : magistrsko delo
ID Colja, Lara (Avtor), ID Kos, Marjanca (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,64 MB)
MD5: C8F3774897E742F5D23B3CA344988A4C

Izvleček
Neposredni stiki z živimi živalmi postavljajo učenca v središče raziskovanja in ponujajo otroku priložnost, da oblikuje pristnejšo in celovitejšo predstavo o življenju. S tem si pridobi izkušnje, ki jih ni mogoče doseči zgolj z uporabo vizualnih sredstev, kot so fotografije in posnetki. S takim pristopom otrok veččutno spoznava živali, njihove življenjske potrebe in celostno doživlja življenjske procese. Neposreden stik z živalmi prav tako spodbudi čustveni odziv otrok ter jih motivira k učenju. V magistrskem delu smo raziskali uporabo živih živali pri pouku naravoslovja na razredni stopnji. Zanimale so nas izkušnje in mnenja razrednih učiteljev na slovenskih osnovnih šolah v Italiji in Sloveniji glede vključevanja živih živali v pouk. Z vprašalnikom smo pridobili vpogled v trenutno prakso na obeh območjih in ugotovili, da učitelji redko vključujejo žive živali v pouk, četudi prepoznavajo številne pozitivne učinke, kot so povečanje motivacije učencev, spodbujanje aktivnega učenja ter razvoj empatije in naravoslovne spretnosti opazovanja. Pri vključevanju živih živali v pouk učitelje ovirajo organizacijski vidiki, finančni stroški, omejena dostopnost živih živali ter pomisleki glede higiene in alergij. Poleg tega smo v magistrskem delu raziskali, kako neposredna izkušnja vpliva na znanje učencev ter na njihov odnos do živali, v našem primeru do krastače. V ta namen smo zasnovali pouk, pri katerem smo delali z živo krastačo (izkustveno učenje) in pouk, pri katerem smo namesto žive živali uporabili slikovno gradivo (klasično-transmisijsko poučevanje). V raziskavo smo vključili učence dveh oddelkov 4. razreda. Prvi oddelek je predstavljal eksperimentalno skupino, drugi oddelek pa kontrolno skupino. Pred samim začetkom so učenci izpolnili vprašalnik, s katerim smo ocenili njihovo predhodno znanje in odnos, ki so ga imeli do krastače. Nato smo v eksperimentalni skupini izvedli učno enoto, v kateri so učenci spoznavali krastačo z neposredno izkušnjo z živo živaljo. V kontrolni skupini smo izvedli vsebinsko enako učno enoto, krastačo pa smo prikazali le s slikami in posnetki. Učenci so ponovno izpolnili vprašalnik in en dan in štiri tedne po izvedbi učnih enot. Ugotovili smo, da so učenci, ki so imeli neposreden stik s krastačo, razvili izrazito pozitivnejši odnos do živali, ki se je ohranil tudi skozi čas. Pri učencih brez te izkušnje ni bilo zaznati tako izrazitih sprememb. V obeh skupinah se je znanje o krastači po učni enoti bistveno izboljšalo, pomembnih razlik med skupinama ni bilo. Opazili smo, da lahko intenzivni čustveni odzivi ob prisotnosti živali začasno zmanjšajo sposobnost učencev, da se osredotočijo na pridobivanje novih informacij. V magistrskem delu smo dodatno raziskali, ali vpliv izkušenjskega učenja presega šolsko okolje in se odraža tudi v domačem okolju otrok. Z vprašalnikom, ki so ga izpolnili starši učencev, vključenih v raziskavo, smo ugotovili, da so učenci, ki so imeli neposreden stik s krastačo, doma pokazali večje zanimanje zanjo kot tisti, ki te izkušnje niso imeli. Starši so prepoznali pozitivne učinke interakcij z živalmi na razvoj otrok in izrazili željo, da bi njihovi otroci sodelovali v več dejavnostih z živimi živalmi v šoli. Poleg tega so pripravljeni prispevati k oskrbi šolskih živali, bodisi organizacijsko bodisi finančno. Na osnovi rezultatov naše raziskave priporočamo vključitev živih živali v izobraževalne programe, izboljšanje usposabljanja učiteljev in zagotavljanje potrebnih virov za varno in učinkovito uporabo živih živali pri pouku. Takšni pristopi ne koristijo le otrokom, ampak prispevajo k trajnostnemu razumevanju sveta, saj starši, učitelji in širša skupnost skupaj oblikujejo odgovoren odnos do narave in življenja v vseh njegovih oblikah.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:spoznavanje žive živali z neposredno izkušnjo, izkušenjsko učenje, otrokov odnos do živali, žive živali v osnovni šoli, krastača, naravoslovno izobraževanje, otroci, odnosi med človekom in živaljo
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:L. Colja
Leto izida:2025
Št. strani:116 str.
PID:20.500.12556/RUL-167761 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:373.3(043.2)
COBISS.SI-ID:228651779 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:11.03.2025
Število ogledov:468
Število prenosov:98
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Integrating live animals into primary school science lessons – comparing the practices of Slovenian schools in Italy and Slovenia
Izvleček:
Direct contact with live animals places students in the centre of the learning process, allowing them to develop a more authentic understanding of life. The experience provides them with insights that cannot be gained just with visual means, such as photographs or videos. By engaging multiple senses, children develop a deeper understanding of animals’ life needs and life processes, while also fostering emotional responses that motivate learning. The master’s thesis examines the use of live animals in primary school science lessons, focusing on the experiences and opinions of classroom teachers in Slovenian schools in Italy and Slovenia with respect to the inclusion of live animals in their teaching. With the use of a questionnaire, we gained insights into current practices in both regions and found that teachers rarely incorporate live animals into their lessons, despite recognising multiple positive effects like increased student motivation, the encouragement of active learning, and the development of empathy and observational science skills. Organisational factors, financial costs, the limited availability of live animals, along with concerns about hygiene and allergies were identified as barriers to including live animals in lessons. Further, we investigated how direct experience influences students’ knowledge and their relationship with animals, specifically the common toad. To that end, we designed two lessons: one in which students interacted with a live toad (experiential learning) and another in which we used only images and videos of a toad (traditional, transmission-based teaching). The study involved students from two 4th-grade classes. One class was the experimental group while the other was the control group. Before the lessons, students completed a questionnaire to allow us to assess their prior knowledge and attitudes to toads. In the experimental group, the lesson focused on direct interaction with the live animal, while the control group were given the same content, except solely with images and videos. Students completed the same questionnaire once again 1 day as well as 4 weeks after the lessons. We established that students who had direct contact with the toad developed a significantly more positive attitude toward the animal, which was maintained over time. In contrast, students without this experience showed no such changes. Knowledge about toads improved significantly in both groups after the lesson, and there were no significant differences between the groups. However, we observed that intense emotional reactions in the presence of such animals can temporarily make students less able to focus on acquiring new information. In addition, we explored whether the impact of experiential learning extends beyond the classroom and can be seen in the children’s home environment. A questionnaire completed by the parents of the study participants revealed that those students who had direct contact with the toad showed greater interest in the animal at home compared to those missing this experience. Parents acknowledged the positive effects of interactions with animals on child development and expressed a desire for their children to participate in other activities involving live animals at school. Moreover, they were willing to contribute to the care of animals kept by the school, both organisationally and financially. The results of our research lead us to recommend that live animals be included in educational programmes, teacher training be improved, and the necessary resources provided to ensure the safe and effective use of live animals in teaching. These approaches benefit not only children but also add to a sustainable understanding of the world, as parents, teachers, and the broader community work together to foster a responsible relationship with nature and life in all of its forms.

Ključne besede:learning through direct experience, experiential learning, children's attitudes towards animals, live animals in primary school, toads, science education

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj