Individualne zaznave klime vključenosti in diskriminacije v delovnem okolju

Mavrič, Hana (avtor), Babnik, Katarina (mentor)

V sodobnem času postaja spodbujanje vključenosti, pravičnosti in zmanjšanje diskriminacije pomemben dejavnik za doseganje uspeha in trajnostnega razvoja organizacij. Kljub številnim prizadevanjem diskriminacija na delovnem mestu še vedno predstavlja velik problem. Negativne posledice neenake obravnave na podlagi osebnih okoliščin se lahko občutijo na individualni in organizacijski ravni. Posamezniki, ki so žrtve diskriminacije, se lahko soočajo s številnimi duševnimi težavami. Negativni vpliv diskriminacije v organizacijah se lahko zazna v povečani stopnji absentizma, fluktuacije, zmanjšani stopnji produktivnosti ter uspeha. Z magistrskim delom sem želela prikazati realno stanje zaznane organizacijske klime in diskriminacije zaposlenih v Sloveniji ter opisati odnos med njima. Obenem me je zanimalo tudi, katere so tiste osebne okoliščine, ki jih slovenski zaposleni izpostavljajo kot najpogostejši dejavnik zaznane diskriminacije ter kakšno vlogo imajo skupaj s klimo vključenosti pri pojasnjevanju diskriminacije. Polnoletni udeleženci, ki so v rednem delovnem razmerju, so izpolnili postavke lestvice klime vključenosti, prilagojene lestvice za merjenje vsakodnevne diskriminacije v delovnem okolju ter demografski vprašalnik. Rezultati so pokazali, da se zaznava bolj vključujočega delovnega okolja negativno povezuje z doživljanjem diskriminacije. Ženske, starejši posamezniki, manj izobraženi, zaposleni v zasebnem sektorju in tisti, ki zasedajo hierarhično nižje delovne položaje, so poročali o pogostejši zaznavi diskriminacije. Pri pojasnjevanju vsakodnevne diskriminacije v delovnem okolju so se kot pomembne izkazale določene demografske in z delom povezane spremenljivke (spol, starost, izobrazba, delovni sektor), poleg njih pa tudi klima vključenosti z največjo napovedno močjo. Poznavanje in razumevanje odnosa med vključenostjo in diskriminacijo je ključnega pomena za organizacije, da ustvarjajo takšno delovno okolje, v katerem se bodo zaposleni počutili vredni, spoštovani in zaželeni. Magistrsko delo bi lahko služilo kot osnova za namen edukacije in izoblikovanja priporočil vodstvenim kadrom organizacij, da bi si prizadevali za ustvarjanje čimbolj spodbudnega in vključujočega delovnega okolja.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: organizacijska klima, vključenost, diskriminacija, demografske značilnosti, delovno okolje
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: FF - Filozofska fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [H. Mavrič]
• Leto izida: 2024
• Št. strani: 81 str.
• PID: 20.500.12556/RUL-167536
• UDK: 159.9:331.1:316.647.82(043.2)
• COBISS.SI-ID: 227513859
• Datum objave v RUL: 27.02.2025

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Individual perceptions of the climate for inclusion and discrimination in the work environment

Izvleček

In modern times, promoting inclusion, equity, and reducing discrimination is becoming a significant factor in achieving success and sustainable development for organizations. Despite numerous efforts, workplace discrimination remains a major issue. The negative consequences of unequal treatment based on personal circumstances can be felt at the individual and organizational levels. Individuals who are victims of discrimination may face various mental health challenges. The negative impact of discrimination in organizations may be experienced through increased absenteeism, turnover, decreased productivity and success. In my master's thesis, I aim to present the current state of perceived organizational climate and discrimination among employees in Slovenia and describe the relationship between them. I was also interested in identifying which personal circumstances Slovenian employees most frequently cite as the key factors in perceived discrimination and how these, along with the climate for inclusion, play a role in explaining discrimination. Adult participants who are regularly employed completed items from the inclusion climate scale, an adapted scale for measuring everyday discrimination in the work environment, and a demographic questionnaire. The results showed that the perception of a more inclusive work environment is negatively associated with the experience of discrimination. Women, older individuals, less educated employees, those working in the private sector, and those in lower hierarchical positions reported more frequent perceptions of discrimination. In explaining everyday workplace discrimination, certain demographic and work-related variables (gender, age, education, employment sector) proved to be significant, as did the climate for inclusion, which had the highest predictive power. Understanding the relationship between inclusion and discrimination is therefore crucial for organizations to create a work environment where employees feel valued, respected, and welcomed. The master's thesis could serve as a foundation for educational purposes and developing recommendations to help organizational leaders to strive for a more supportive and inclusive work environment.

• Ključne besede: organizational climate, inclusion, discrimination, demographic characteristics, workplace environment