Vloga in pomen instituta mestnega arhitekta v paradigmi prostorskega urejanja manjših občin v Sloveniji

Slak, Tomaž (avtor)

Vloga in pomen mestnega arhitekta, nekoč bistvenega člena pri urejanju in razvoju mest tako pri nas kot v nam primerljivih okoljih, se je v današnjem času izgubila v kompleksni zakonodaji za urejanje prostora, ki ga sicer na novo definira, ne opredeljuje pa zanj kvalitativnih kvalifikacij (razen licence PA ali PPN), ali kakršnihkoli izvršnih pooblastil in odgovornosti. Pregled stanja predvsem v manjših občinah (torej izvzemši Ljubljano in Maribor), pregled zakonodaje in načina delovanja občin pri urejanju prostora v manjših mestih pri nas kaže na potrebo po ponovnem razmisleku o uvedbi tovrstnega instituta. Urejanje mest namreč danes poteka v okviru različno strukturiranih in kadrovsko opremljenih oddelkov za prostor v okviru lokalnih skupnosti (občin). Glavnino odločitev pa lokalne skupnosti (ponekod celo izključno) prepuščajo prostorsko-načrtovalski stroki, izbrani na javnih razpisih ob kriteriju najnižje ponudbene cene. Večja mesta z večjo kritično maso strokovne javnosti pri teh odločitvah manj tvegajo in so obenem tudi kadrovsko bistveno bolj opremljena. Zakon o urejanju prostora (ZUreP) je že v predhodnih verzijah uvedel obvezno delovanje občinskega urbanista, kar naj bi bil sinonim prejšnji definiciji mestnega arhitekta. V članku pa je skozi analizo izpeljan kritičen pogled na ta institut, podane so usmeritve (kot priporočila občinam), ter opozorila in napotila pri nadaljnjih usklajevanjih na tem področju. Za lažjo predstavo je na koncu dodan primer organizacije instituta mestnega arhitekta v Mestni občini Novo mesto, ki je bil apliciran v prakso leta 2014, torej precej pred sprejetjem ZUreP-2.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: urbanizem, javni prostor, občinski urbanisti, mestni arhitekti, kompetence, občine
• Vrsta gradiva: Članek v reviji
• Tipologija: 1.02 - Pregledni znanstveni članek
• Organizacija: FA - Fakulteta za arhitekturo
• Status publikacije: Objavljeno
• Različica publikacije: Objavljena publikacija
• Leto izida: 2022
• Št. strani: Str. 52-60
• Številčenje: Št. 10
• PID: 20.500.12556/RUL-167046
• UDK: 711.28
• ISSN pri članku: 2350-3637
• DOI: 10.15292/IU-CG.2022.10.052-060
• COBISS.SI-ID: 143889923
• Datum objave v RUL: 05.02.2025

SLAK, Tomaž, 2022, Vloga in pomen instituta mestnega arhitekta v paradigmi prostorskega urejanja manjših občin v Sloveniji. Igra ustvarjalnosti : teorija in praksa urejanja prostora [na spletu]. 2022. Vol. Št. 10, p. 52–60. [Dostopano 21 april 2025]. DOI 10.15292/IU-CG.2022.10.052-060. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=167046

Gradivo je del revije

• Naslov: Igra ustvarjalnosti : teorija in praksa urejanja prostora
• Založnik: Fakulteta za arhitekturo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Fakulteta za arhitekturo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Založba Univerze v Ljubljani
• ISSN: 2350-3637
• COBISS.SI-ID: 269631744

Licence

• Licenca: CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
• Povezava: http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
• Opis: Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Role and importance of the city architect institute in the paradigm of spatial planning of small municipalities in Slovenia

Izvleček

The role and importance of the city architect, once an essential element in the planning and development of cities both in our country and in comparable environments, has nowadays been lost in the complex legislation for spatial planning, which although redefines it, but does not define qualitative qualifications for it (other than a licensed architect and licensed spatial planner), or any executive powers and responsibilities. An overview of the situation especially in smaller municipalities (that is, excluding Ljubljana and Maribor), an overview of the legislation and the way municipalities operate in the planning of space in smaller cities in Slovenia shows the need to reconsider the introduction of this type of institute. Today, urban development takes place in the framework of differently structured and staffed departments for space within local communities (municipalities). The majority of decisions are left to the local community (in some cases even exclusively) by spatial planning professionals, selected in public tenders based on the criterion of the lowest bid price. Larger cities with a larger critical mass of the professional public take less risk in these decisions and are at the same time significantly better equipped in terms of personnel. The Spatial Planning Act (ZUreP) already in previous versions introduced the mandatory activity of a municipal urban planner, which was supposed to be synonymous with the previous definition of a city architect. In the article, a critical view of this institute is derived through analysis. The guidelines (as recommendations to the municipalities), warnings and references for further harmonization in this field also are given. For an easier presentation, an example of the organization of the institute of the city architect in the Municipality of Novo mesto, which was put into practice in 2014, well before the adoption of ZUreP-2, is added at the end.

• Ključne besede: urbanism, public space, municipal urbanists, city architects, competencies, municipalities