Podrobno

Uvajanje nove hrane pri otroku z avtističnimi motnjami po načelih vedenjskega pristopa : magistrsko delo
ID Berložnik, Darja (Avtor), ID Žgur, Erna (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Bezenšek, Ana (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (4,09 MB)
MD5: 0C3D30E00829AD040925D5638106E393

Izvleček
Prehranjevanje je ena izmed osnovnih fizioloških potreb. Z rojstvom je prehranjevanje instinktivno, nato prehaja v refleksno in kasneje v učeno vedenje. Sprejemanje okusov se začne v prvem letu in predstavlja kritično obdobje, kar pomeni, da v tem času učenje poteka enostavneje. V primeru prehranjevanja zajema učenje motoriko – sposobnost požiranja, grizenja, premikanja hrane v različne smeri – ter sprejemanje različnih okusov in tekstur. Zato je uvajanje nove hrane izjemno pomembno, saj več kot je danih raznolikih okusov v zgodnji fazi, večja je verjetnost, da bo otrok sprejel nove okuse. Za večino otrok je hranjenje kot nekakšno senzorno igrišče, ki poleg sitosti ponuja tudi užitek v raziskovanju okusov, učenju in interakcijah. Prehranjevanje je lahko za mnoge otroke z motnjami v razvoju in njihove starše prava nočna mora, še posebno za otroke z avtističnimi motnjami (v nadaljevanju AM). Zanje je značilno, da ima večina pridružene senzorne težave, kar lahko otežuje tudi prehranjevanje. Glavne značilnosti AM so primanjkljaji, ovire oz. motnje na področju socialne komunikacije in interakcije ter ponavljajoča se, stereotipna vedenja. Vedenje se kaže kot pretirana okupiranost z interesnimi področji, rutinami in ritualom, s ponavljajočim se gibanjem in govorom ter kot neobičajni odzivi na čutne dražljaje. Pri hranjenju so najpogostejše težave: težave z žvečenjem in požiranjem, selektivnost hrane, izogibanje hrani, enakost prehranjevanja in rituali ter prenajedanje. Starši pogosto občutijo krivdo, ko njihov otrok zavrača hrano. Deležni so številnih nasvetov, ki pa so lahko le bližnjice, dolgoročno gledano pa lahko imajo negativen vpliv (npr. jok, agresija, odrivanje hrane). Ena najbolj učinkovitih intervencij pri otrocih z AM je vedenjski pristop (tudi uporabna analiza vedenja, angl. Applied Behavioural Analysis – ABA). Osredotoča se na vedenje in vpliv okolijskih dejavnikov in skuša ugotoviti vzrok za težavno vedenje in na podlagi tega razviti program za spremembo vedenja. V okviru funkcionalne ocene je potrebno prepoznati tudi pozitivne in negativne okrepitve, ki oblikujejo otrokovo vedenje. V okviru magistrskega dela smo izvedli študijo primera, ki je predstavljala poglobljen opis načrtovanja in implementacije individualnega programa za uvajanje nove hrane pri proučevanem otroku z AM, ki se je izvajal mesec dni. Uporabili smo ček listo – seznam ojačevalcev, funkcionalno oceno vedenja, seznam repertoarja hrane ter lestvico s kratkim popisom vedenj med prehranjevanjem (BAMBI). Na podlagi zbranih podatkov, vedenjskega pristopa ter senzorne postopnosti smo načrtovali in izvedli program. V 14 delovnih dneh smo izvedli 42 krajših srečanj – po tri na dan. V času programa se je osredotočeno delalo na uvajanju treh živil: sir, jajce in banana. Namen raziskave je bil povečati repertoar hrane pri šestletnem otroku z AM, kar nam je tudi uspelo. Otrok je na polovici programa (III. stopnja: vonjanje) prvič poskusil banano, ostali dve živili pa je zaužil tekom zasledovanja ciljev zaužitja (VI. stopnja). Po zaključenem programu se je izboljšalo tudi vedenje med prehranjevanjem glede na lestvico BAMBI (za 12,2 %).

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Avtizem, Način prehranjevanja, Otroci s posebnimi potrebami, avtistične motnje, selektivno prehranjevanje, nova hrana, vedenjski pristop
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:D. Berložnik
Leto izida:2025
Št. strani:100 str.
PID:20.500.12556/RUL-166928 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:028(043.2)
COBISS.SI-ID:224995843 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:31.01.2025
Število ogledov:250
Število prenosov:204
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
BERLOŽNIK, Darja, 2025, Uvajanje nove hrane pri otroku z avtističnimi motnjami po načelih vedenjskega pristopa : magistrsko delo [na spletu]. Magistrsko delo. Ljubljana : D. Berložnik. [Dostopano 4 maj 2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=166928
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Introducing new foods to a child with ASD through a behavioural therapy approach
Izvleček:
Eating is one of the basic physiological needs. At birth, eating is instinctive; then it becomes reflexive and later learned behaviour. Taste perception begins in the first year and represents a critical period, meaning that learning occurs more easily during this time. In the case of eating, learning includes motor skills – the ability to swallow, bite and move food in different directions – and the acceptance of different tastes and textures. Therefore, introducing new foods is extremely important because the more diverse tastes are given at an early stage, the greater the likelihood that the child will accept new tastes. For most children, eating is a kind of sensory playground that, in addition to providing satiety, also offers the pleasure of exploring tastes, learning and interacting. Eating can be a real nightmare for many children with developmental disabilities and their parents, especially for children with autism spectrum disorder (ASD). For them it is common that most of them have associated sensory problems that can also make eating difficult. The main characteristics of autism spectrum disorder are deficits, obstacles or disorders in social communication and interaction, as well as repetitive, stereotyped behaviours. This behaviour manifests as excessive preoccupation with areas of interest, routines and rituals, with repetitive movements and speech and as unusual responses to sensory stimuli. The most common feeding problems are problems with chewing and swallowing, food selectivity, food avoidance, eating uniformity and rituals and overeating. Parents often feel guilty when their child refuses food. They are given many pieces of advice that could be shortcuts, but in the long term can have a negative impact (e.g. crying, aggression, food rejection). One of the most effective interventions for children with autism spectrum disorder is the behavioural approach, also known as Applied Behavioural Analysis (ABA). It focuses on behaviour and the influence of environmental factors and tries to identify the cause of the problematic behaviour, then based on that information develop a programme for behaviour change. As part of the functional assessment, it is also necessary to identify positive and negative reinforcements that shape the child's behaviour. As part of the master's thesis, we conducted a case study that presented an in-depth description of the planning and implementation of an individual program for introducing new foods to the studied child with ASD, which was carried out for a month. We used a checklist - a list of reinforcers, a functional assessment of behaviour, a list of food repertoire and a scale with a Brief Autism Mealtime Behaviour Inventory (BAMBI). Based on the collected data, the behavioural approach and sensory gradualness, we planned and implemented the program. In 14 working days, we conducted 42 short meetings - three per day. During the program, we focused on introducing three foods: cheese, egg and banana. The purpose of the research was to increase the food repertoire in a six-year-old child with ASD, which we succeeded in. Halfway through the program (during Stage III: smelling), the child tried banana for the first time, then they also consumed the other two foods during the ingestion stage (Stage VI). After completing the program, their eating behaviour also improved according to the BAMBI scale (by 12.2%).

Ključne besede:autism spectrum disorder, selective eating, new food, behavioral therapy approach

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
  1. Pojavljanje osnovnih čustev pri učencih z avtističnimi motnjami
  2. Vpliv spletnega treninga na kompetence vzgojiteljic za delo z otroki z avtističnimi motnjami
  3. Toaletni trening za otroka z avtistično motnjo
  4. Odraščanje in sobivanje s sorojenci z avtističnimi motnjami
  5. Izzivi izvajanja dodatne strokovne pomoči na daljavo
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:
  1. Gibalna/športna aktivnost otrok z avtistično motnjo
  2. Oblike dela z učenci z motnjami avtističnega spektra pri pouku glasbene vzgoje
  3. Odzivi otroka z motnjo avtističnega spektra na glasbene spodbude
  4. Prilagoditev šolskega okolja za otroke z avtistično motnjo
  5. Medvrstniški odnosi in učenci z avtističnimi motnjami v osnovni šoli

Nazaj