Doktorska disertacija se osredotoča na raziskovanje, analiziranje in razvijanje razumevanja praks vodstva v šolah, ki uspešno izvajajo nacionalno zastavljene izobraževalne politike. Ker ni bila razvita nobena obsežna teorija, ki bi omogočala empirično preučevanje dinamičnega in večplastnega pojava izvajanja politik z vidika vodij šol kot akterjev na mikroravni, se študija opira na multidisciplinarno znanstveno delo o dejavnikih izvajanja politik, da bi razvila nov, diamantno oblikovan ugnezdeni ('nested') raziskovalni model. Študija trdi, da bodo vodje šol, ki uspešno izvajajo izobraževalne politike, nujno morali imeti ''politično zmogljivost'' (Wu in sodelavci, 2018). Ta se aktivira, ko imajo vodje šol tudi zmogljivost vplivanja na različne dejavnike izvajanja politike, kar vodi v posebne "rezultate vplivanja" (Yukl, 2013). Vendar v tem modelu zmožnost vplivanja ne pomeni avtomatično tudi ukrepanja. ''Namenskost'' delovanja vodij šol, ki jo zajema pojem dejavnosti ('agency'), predstavlja končni pogoj za uspešno uveljavitev politike.
Za namen zbiranja in analize podatkov je na primeru nacionalne politike inkluzivnega izobraževanja izvedena večplastna primerjalna študija primerov praks šolskega vodstva v osnovnih šolah v Srbiji.
Ugotovitve primerjalne študije so potrdile veljavnost oblikovanega raziskovalnega modela in pokazale, da vodje šol pri izvajanju dejavnosti ('agency') vplivajo na dejavnike izvajanja politike, hkrati pa so tudi pod njihovim vplivom (dvosmerna smer vpliva). Opazovani vpliv vodij šol se nanaša ne le na dejavnike znotraj šolskega prostora (šole in njihovo osebje), temveč tudi na dejavnike zunaj šole (od vplivanja na besedilo politike do značilnosti izobraževalnega sistema in mešanice dejavnikov zunanje politike). Edina izjema so dejavniki, imenovani ''zunanji šoki'', kot je pandemija covida-19. Študija priznava potrebo po nadaljnjih raziskavah o različnih stopnjah vpliva vodij šol na različne dejavnike izvajanja, ki vplivajo na izobraževalne politike.
|