Podrobno

The role of school leadership in education policy implementation : doctoral dissertation
ID Aleksić, Ivana (Avtor), ID Fink-Hafner, Danica (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Baucal, Aleksandar (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (9,44 MB)
MD5: 1869CEBE2974916BE70F38121BD96A1C

Izvleček
This doctoral dissertation focuses on exploring, analyzing and advancing the understanding of school leadership practices in the schools successfully implementing nationally-set education policies. Given the absence of a grand theory, to enable an empirical examination of a dynamic and multi-layered phenomenon of policy implementation from the perspective of school leaders as micro-level actors, the study relies on the legacy of multidisciplinary scholarly work on the policy implementation factors to develop a novel diamond-shaped nested research model. The study argues that school leaders successfully implementing education policies will necessarily have “policy capacity” (Wu and colleagues, 2018); which gets mobilized in cases where school leaders also have the capacity to influence different policy implementation factors—leading to specific “influence outcomes” (Yukl, 2013). However, in this model, the capacity to exercise influence does not automatically translate into action. The “intentionality” of the school leaders’ action subsumed by the notion of “agency” represents the final precondition for successful policy enactment. For the purpose of data collection and analysis, a multiple comparative case study of school leadership practices in primary schools in Serbia is carried out on an example of the national inclusive education policy. The research findings have confirmed the validity of the constructed research model, showing that in exercising “agency” school leaders influence policy implementation factors while they are also influenced by them (a two-way direction of influence). The observed school leaders’ influence extends to both the policy implementation factors internal to the school as well as to the external ones, such as policy articulation, education system-level factors and the mix of external policy factors. The only exception are the factors termed “external shocks”, such as the COVID-19 pandemic. The study recognizes the need for further research about the varying degrees of school leaders’ influence across different policy implementation factors affecting education policies.

Jezik:Angleški jezik
Ključne besede:policy analysis, policy implementation, educational policy, inclusive education policy, school leadership, capacity to influence, policy capacity, agency
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:FDV - Fakulteta za družbene vede
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:I. Aleksić
Leto izida:2024
Št. strani:278 str.
PID:20.500.12556/RUL-166921 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:37.014(043.3)
COBISS.SI-ID:224767491 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:31.01.2025
Število ogledov:589
Število prenosov:164
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Vloga šolskega vodstva v izvajanju edukacijskih politik : doktorska disertacija
Izvleček:
Doktorska disertacija se osredotoča na raziskovanje, analiziranje in razvijanje razumevanja praks vodstva v šolah, ki uspešno izvajajo nacionalno zastavljene izobraževalne politike. Ker ni bila razvita nobena obsežna teorija, ki bi omogočala empirično preučevanje dinamičnega in večplastnega pojava izvajanja politik z vidika vodij šol kot akterjev na mikroravni, se študija opira na multidisciplinarno znanstveno delo o dejavnikih izvajanja politik, da bi razvila nov, diamantno oblikovan ugnezdeni ('nested') raziskovalni model. Študija trdi, da bodo vodje šol, ki uspešno izvajajo izobraževalne politike, nujno morali imeti ''politično zmogljivost'' (Wu in sodelavci, 2018). Ta se aktivira, ko imajo vodje šol tudi zmogljivost vplivanja na različne dejavnike izvajanja politike, kar vodi v posebne "rezultate vplivanja" (Yukl, 2013). Vendar v tem modelu zmožnost vplivanja ne pomeni avtomatično tudi ukrepanja. ''Namenskost'' delovanja vodij šol, ki jo zajema pojem dejavnosti ('agency'), predstavlja končni pogoj za uspešno uveljavitev politike. Za namen zbiranja in analize podatkov je na primeru nacionalne politike inkluzivnega izobraževanja izvedena večplastna primerjalna študija primerov praks šolskega vodstva v osnovnih šolah v Srbiji. Ugotovitve primerjalne študije so potrdile veljavnost oblikovanega raziskovalnega modela in pokazale, da vodje šol pri izvajanju dejavnosti ('agency') vplivajo na dejavnike izvajanja politike, hkrati pa so tudi pod njihovim vplivom (dvosmerna smer vpliva). Opazovani vpliv vodij šol se nanaša ne le na dejavnike znotraj šolskega prostora (šole in njihovo osebje), temveč tudi na dejavnike zunaj šole (od vplivanja na besedilo politike do značilnosti izobraževalnega sistema in mešanice dejavnikov zunanje politike). Edina izjema so dejavniki, imenovani ''zunanji šoki'', kot je pandemija covida-19. Študija priznava potrebo po nadaljnjih raziskavah o različnih stopnjah vpliva vodij šol na različne dejavnike izvajanja, ki vplivajo na izobraževalne politike.

Ključne besede:analiza politike, izvajanje politike, edukacijske politike, politika inkluzivnega izobraževanja, šolsko vodstvo, zmožnost vplivanja, politična zmožnost, dejavnost (‘agency’)

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj