Hiter napredek tehnologij za analizo obrazov je omogočil široko množico novih, posamezniku prilagojenih storitev in aplikacij, ki vključujejo preverjanje identitete in analizo obrazne mimike. Poleg informacije o identiteti lahko tovrstne tehnologije iz obraza napovejo tudi mehke biometrične značilnosti, kot so na primer spol, etnična pripadnost, starost in indeks telesne mase. Samodejna analiza obrazov omogoča mnoge koristne uporabe, hkrati pa sproža tudi pomembne pomisleke glede zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Da bi pri analizi obrazov dosegli ustrezno ravnovesje med koristmi in tveganji, je potrebno razviti metode za varovanje pravice do zasebnosti in odgovorno uporabljati biometrične podatke o obrazih. Dobro poznan primer takšnih metod so postopki za deidentifikacijo, ki prikrivajo značilnosti, ki so povezane z identiteto osebe na sliki. Nedavno pa se je pojavila manj raziskana skupina metod za izboljšanje zasebnosti, ki se ukvarjajo s prikrivanjem mehkih biometričnih značilnosti, pri čemer je cilj ohraniti informacijo o identiteti. Tovrstne metode označujemo s kratico SB-PETs (angl. soft-biometric privacy-enhancing techniques, metode za izboljšanje zasebnosti mehkih biometričnih značilnosti). V zadnjih letih se je pojavilo veliko novih SB-PET metod, ki informacijo o mehkih biometričnih značilnostih odstranjujejo na različnih nivojih biometričnega cevovoda, na primer na nivoju slike ali predstavitve. Še vedno pa so v zvezi z njimi odprta številna pomembna vprašanja, kot na primer: Kako učinkovito in celostno ovrednotiti delovanje SB-PET metod? Kako detektirati njihovo uporabo? Do kolikšne mere je mogoče odstraniti informacijo o posamezni mehki biometrični značilnosti, preden kritično vplivamo na zmožnost razpoznavanja? Ali lahko učinkovito izboljšamo zasebnost večjega števila mehkih biometričnih značilnosti? V tem delu naslavljamo zgoraj omenjena vprašanja z naslednjimi izvirnimi prispevki k znanosti:
1. Predstavljamo PrivacyProber (preizkuševalec izboljšane zasebnosti), novo metodologijo za ocenjevanje SB-PET metod, ki delujejo na nivoju slike. S PrivacyProber-jem razkrijemo in ovrednotimo ranljivost obstoječih SB-PET metod na napade z obnovo. Z uporabo predlagane odpornosti na obnovo atributov (angl. attribute recovery robustness, ARR) ovrednotimo in primerjamo obstoječe SB-PET metode.
2. Predstavimo detektor APEND (angl. Evidence Aggregation for Privacy-Enhancement Detection, združevanje dokazov za detekcijo uporabe metod za izboljšanje zasebnosti), ki učinkovito detektira slike z izboljšano zasebnostjo in pri tem preseže obstoječe detektorje. Prednost predlaganega detektorja APEND je, da ne potrebuje v naprej podane informacije o delovanju SB-PET metod, kar pomeni, da je uporaben v scenariju črne škatle (angl. black-box scenario).
3. Predlagamo PriDSS (angl. Privacy through Fusion of Disentangled Spatial Segments, postopek za izboljšanje zasebnosti z uporabo zlivanja prostorskih segmentov), novo SB-PET metodo, ki deluje na nivoju slike. PriDSS učinkovito izboljša zasebnost informacije o spolu, ohranja identiteto in zagotavlja visoko kakovost slik. Metoda temelji na zlivanju obraznih delov, ki nosijo večino informacije o identiteti (npr. oči z okolico, nos in usta) s širšim kontekstom obraza od nasprotnega spola. PriDSS ustvari fotorealistične slike, iz katerih samodejni razvrščevalniki za napovedovanje spola ne morejo zanesljivo razbrati informacije.
4. Predlagamo SB-PET metodo PFRNet (angl. Privacy-Enhancing Face-Representation Learning Network, mreža za izboljšanje zasebnosti z razpletanjem značilk iz predstavitev obrazov), ki iz predlog za preverjanje (tj. verifikacijo) obraza učinkovito ločuje binarno opredeljene mehke biometrične značilnosti. PFRNet je mogoče uporabiti na predstavitvah iz različnih modelov za razpoznavnaje obrazov, kar zagotavlja vsestranskost njegove uporabe pri izboljšanju zasebnosti.
5. Predlagamo ASPECD (angl. Adaptable Soft-biometric Privacy–Enhancement Using Centroid Decoding, nastavljivo izboljšanje zasebnosti z dekodiranjem centroida), SB-PET metodo za izboljšanje zasebnosti večjega števila mehkih biometričnih značilnosti, ki deluje na nivoju predstavitve. Metoda temelji na zaporedni vezavi večjega števila komponent, pri čemer se vsaka od njih osredotoča na eno mehko biometrično značilnost. Poleg binarno opredeljenih mehkih biometričnih značilnosti je ASPECD primeren tudi za kategorično opredeljene značilnosti. S postopkom ASPECD izboljšamo zasebnost spola in etnične pripadnosti. Z metodo ASPECD dosežemo vzpodbudne rezultate, ki so primerljivi ali boljši od rezultatov, ki jih dobimo z najbolj sodobnimi SB-PET metodami.
|