Podatkovni niz je bil ustvarjen v okviru raziskovalnega projekta z naslovom "Intermitentna eksogena ketoza: Nova strategija izboljšanja hipoksične tolerance in adaptacije" v katerem so zdravi, rekrativno aktivni odrasli sodelovali v seriji testiranj, ki so potekala tako v mirovanju kot med telesno obremenitvijo. Prvi sklop testiranj je bil izveden na nižini, blizu morske gladine (295 m; Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija). Druge sklop testiranj se je izvedel šest tednov kasneje med 4-dnevnim bivanjem na visoki nadmorski višini (3375 m; koča Refugio Torino, pogorje Mont Blanca,dolina Aosta, Italija).
Intermitentna eksogena ketoza, ki jo posameznik doseže z uživanjem ketonskega monoestera (KE), je v preteklih raziskavah dokazano povečala oksigenacijo in oksidativno presnovo tekom akutnih izpostavitev simuliranim visokim nadmorskim višinam. Namen tega raziskovalnega projekta je zato bil preučiti, ali ta prehranska intervencija lahko izboljša aklimatizacijo in/ali športno sposobnost v fazi zgodnje aklimatizacije na visoki nadmorski višini.
Objavljeni podatki so bili specifično pridobljeni iz raziskave z naslovom "Intermitentna eksogena ketoza med zgodnjo fazo aklimatizacijo na visoki nadmorski višini: vpogledi v konvekcijske in difuzijske dejavnike prenosa kisika med maksimalno telesno obremenitvijo". V raziskavi so bili zdravi, rekreativno aktivni odrasli naključno razdeljeni v skupino intermitentne eksogene ketoze (IEK; n = 16) ali placeba (PLA; n = 17). Preiskovanci so izvedli dve večstopenjski obremenitveni testiranji do utrujenosti: prvo na nižini (295 m) brez predhodnega zaužitja KE ali placeb, in drugo na visoki nadmorski višini (3375 m) po treh dneh aklimatizacije, tekom katerih so preiskovanci intermitentno uživali KE (IEK skupina) ali placebo (PLA skupina).
Med večstopenjskim obremenitvenim testiranjem so bili zbrani obsežni fiziološki podatki, vključno z ventilacijo, izmenjavo plinov, srčno-žilno hemodinamiko ter oksigenacijo krvi in mišic, pri čemer so bile uporabljene naslednje naprave: metabolni analizator (Quark CPET, COSMED, Rim, Italija), transtorakalna impedanca (Physioflow Enduro; Manatec Biomedical, Pariz, Francija), oksimetrija na ušesni mečici (Nonin Xpod oximeter, Plymouth, MN, ZDA) in bližnja-infrardeča spektroskopija (PortaLite MKII; Artinis Medical Systems, Elst, Nizozemska). Poleg tega so bili preiskovancem odvzeti vzorci kapilarne krvi v mirovanju, pred začetkom telesne obremenitve in ob maksimalni intenzivnosti obremenitve (takoj po naporu) ter analizirani z uporabo analizatorja arterijskih plinskih vzorcev (ABL-90 FLEX; Radiometer, Kopenhagen, Danska). Dodatni vzorec krvi je bil zbran v mirovanju, približno 30 minut po zadnjem zaužitju KE ali placeba, in uporabljen za takojšnjo določitev koncentracij ketonskih teles v krvi (GlucoMen Areo 2K-meter, A. Menarini Diagnostics, Firence, Italija). Zbrani podatki so omogočili izračun numeričnih vrednosti, potrebnih za oceno konvekcijskih in difuzijskih dejavnikov prenosa kisika med maksimalno telesno obremenitvijo.
Koncentracije ketonskih teles pred telesno obremenitvijo so bile v skupini IEK znatno višje kot v skupini PLA (~2,1 mM proti ~0,3 mM, P < 0,001). Kljub temu pa sta obe ekspirmentalni skupini prikazali podobne zmanjšane maksimalni mehanske moči (P = 0,644), oksigenacije krvi (P = 0,525) in oksigenacije mišic (P = 0,304) iz nižine na visoko nadmorsko višino. Poleg tega so bili integrirani konvekcijski in difuzijski dejavniki prenosa kisika med maksimalno telesno obremenitvijo, pa tudi maksimalna poraba kisika, primerljivi med skupinama (vse P > 0,999).
Rezultati nakazujejo, da intermitentna eksogena ketoza tekom tri dni bivanja na visoki nadmorski višini, ne omili zmanjšanja oksigenacije krvi in mišic, ki ga povzročita višina ali telesna obremenitev. Poleg tega uživanje KE ne vpliva na omejitve v koncekcijskih in difuzijskih dejavnikih prenosa kisika med maksimalno telesno obremenitvijo.
|