Dekomodifikacija dela

Dragoš, Srečo (avtor)

Socialna država, največja družboslovna inovacija 20. stoletja, je v zadnjih petdesetih letih tarča številnih kritik. Nekatere so upravičene, druge nikakor. Upravičene kritike problematizirajo predvsem uspešnost socialne države, torej premajhno realizacijo nekaterih ciljev, zaradi katerih je omenjeni koncept sploh nastal, na primer odpravo revščine, prekariata, regulacijo nevidnega dela, skrb za obseg in kakovost javnih storitev. Neupravičene kritike pa se nanašajo predvsem na učinkovitost socialne države, problematizirajo njeno legitimnost in ji očitajo celo moralno negativne vplive na državljane, na primer na brezdelne prejemnike pomoči. Ker se razdalja med eno in drugo vrsto kritik nikakor ne zmanjšuje, je videti, da je doseg racionalnih argumentov in empiričnih podatkov precej omejen, zato se vse bolj poudarjajo možne alternative socialni državi. V prispevku je predstavljenih deset alternativnih konceptov, še prej pa je obravnavan eden od osnovnih problemov, o katerem se najmanj govori, čeprav bi moral biti eden od kriterijev presoje obravnavanih alternativ, ta problem je (ne)smiselnost dela.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: socialna država, delo, prekariat, komodifikacija, univerzalni temeljni dohodek, nesmiselno delo
• Vrsta gradiva: Članek v reviji
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: FSD - Fakulteta za socialno delo
• Status publikacije: Objavljeno
• Različica publikacije: Objavljena publikacija
• Leto izida: 2023
• Št. strani: Str. 241-258
• Številčenje: Letn. 62, št. 4
• PID: 20.500.12556/RUL-166549
• UDK: 331:304
• ISSN pri članku: 0352-7956
• DOI: 10.51741/sd.2023.62.4.241-258
• COBISS.SI-ID: 179727619
• Datum objave v RUL: 17.01.2025

Gradivo je del revije

• Naslov: Socialno delo
• Skrajšan naslov: Soc. delo
• Založnik: Skupnost socialnega varstva Slovenije, Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo, Zveza društev socialnih delavcev Slovenije, Višja šola za socialne delavce, Sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo Republike Slovenije, Zveza društev socialnih delavcev Republike Slovenije, Višja šola za socialne delavce, Visoka šola za socialno delo, Fakulteta za socialno delo
• ISSN: 0352-7956
• COBISS.SI-ID: 8900610

Licence

• Licenca: CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
• Povezava: http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
• Opis: Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Decommodification of work

Izvleček

The welfare state, the greatest social science innovation of the 20th century, has been the target of much criticism over the last 50 years. Some of them are justified, others not at all. The legitimate criticisms have been mainly concerned with the performance of the welfare state, i.e. the lack of realisation of some of the objectives for which it was conceived in the first place, such as eradication of poverty, precariat, regulation of invisible labour, scope and quality of public services. Unjustified criticisms focus on the effectiveness of the welfare state, questioning its legitimacy and even accusing it of having morally negative effects on citizens, such as on the stateless recipients of welfare. Since the distance between one type of criticism and the other is by no means diminishing, it seems that the range of rational arguments and empirical data is rather limited, and that is why more and more emphasis is being placed on possible alternatives to the welfare state. This paper presents ten alternative concepts, but before that, it deals with one of the basic problems that is least discussed, although it should serve as one of the criteria for assessing the alternatives discussed, namely the (un)meaningfulness of work.

• Ključne besede: welfare state, work, precariat, commodification, bullshit jobs, universal basic income