Povezava med srčno-žilnim zdravjem in kognitivnim upadom pri starostnikih​

Špeh, Andreja (avtor), Gregorič Kramberger, Milica (mentor)

Ozadje: Srčno-žilni dejavniki tveganja imajo pomembno vlogo pri razvoju kognitivnih motenj in demence. Ameriško združenje za srce (AHA) je predstavilo mero optimalnega srčno-žilnega zdravja, imenovano tudi Sedem dejavnikov zdravja (7DZ). 7DZ je sestavljenih iz štirih vedenjskih (kajenje, prehrana, telesna aktivnost in indeks telesne mase) in treh bioloških (glukoza v plazmi, skupni serumski holesterol in krvni tlak) dejavnikov. Namen doktorske disertacije je preučiti povezave med srčno-žilnim zdravjem, ocenjenim s 7DZ, in kognitivnim upadom (I) pri mlajših in starejših starostnikih ter (II) v predklinični fazi nevrodegenerativne demence. Poleg tega smo želeli tudi (III) spremljati spremembe v 7DZ in jih povezati s spremembami v kognitivnem upadu. Metode: Vključeni so bili udeleženci Švedske nacionalne študije o staranju in zdravju Kungsholmen (SNAC-K). Študija I je vključevala 1950, študija II 1449 in študija III 1022 posameznikov. Tekom spremljanja udeležencev, v obdobju do 15 let, je bilo ocenjenih pet kognitivnih domen: epizodični spomin, semantični spomin, verbalna fluentnost, hitrosti procesiranja informacij in splošna kognicija. Predklinična faza demence je vključevala osebe, ki so bile v izhodišču brez demence in so prejele diagnozo demence 3, 6, 9 ali 12 let kasneje. Mera 7DZ je bila izračunana za izhodišče in za 6. leto spremljanja. Za preučevanje povezav med 7DZ, kognitivnim upadom in statusom demence smo uporabili linearne mešane modele. Rezultati: V študiji I se je boljši dosežek na meri 7DZ povezoval z boljšo kognitivno uspešnostjo in počasnejšim kognitivnim upadom pri mlajših starostnikih (< 78 let). Boljši rezultati na lestvicah kajenja, glukoze v plazmi in ITM so se povezovali s hitrejšim kognitivnim upadom pri starejših udeležencih (? 78 let), morda kot posledica razvijajoče se demence. V drugi študiji se je boljše srčno-žilno zdravje mlajših udeležencev povezovalo s počasnejšim kognitivnim upadom v predklinični fazi nevrodegenerativne demence. Ti rezultati so bili posledica dosežkov udeležencev na prehrani in glukozi v plazmi. V študiji III se je poslabšanje 7DZ povezovalo s hitrejšim kognitivnim upadom pri starejših starostnikih, medtem ko je bilo izboljšanja 7DZ povezano s hitrejšim kognitivnim upadom pri mlajših udeležencih. Zaključki: Naše ugotovitve kažejo na zapleten odnos med srčno-žilnimi dejavniki tveganja in kognitivnim upadom pri starejših odraslih. Na te povezave pomembno vpliva starost. Poleg tega rezultati poudarjajo pomen ohranjanja dobrega srčno-žilnega zdravja tudi v zelo visoki starosti in v predklinični fazi nevrodegenerativne demence.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: staranje, kognicija, srčno-žilno zdravje, epidemiologija
• Vrsta gradiva: Doktorsko delo/naloga
• Organizacija: MF - Medicinska fakulteta
• Leto izida: 2025
• PID: 20.500.12556/RUL-166491
• Datum objave v RUL: 15.01.2025

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: The relationship between cardiovascular health and cognitive decline in older adults

Izvleček

Background: Cardiovascular risk factors play an important role in the development of cognitive impairment and dementia. The American Heart Association (AHA) has defined a metric of optimal cardiovascular health, known as the Life’s Simple 7 (LS7) score. LS7 is composed of four health behaviours (smoking, diet, physical activity, and body mass index (BMI)) and three biological health factors (plasma glucose, total serum cholesterol, and blood pressure). The aim of this dissertation was to investigate the associations between cardiovascular health, assessed with LS7, and cognitive decline (I) in young-old and old-old individuals and (II) in the preclinical stage of neurodegenerative dementia. Furthermore, we aimed to (III) monitor changes in LS7 and relate them to changes in cognition. Methods: Participants were from the population-based Swedish National Study on Aging and Care in Kungsholmen (SNAC-K). Study I included 1,950 individuals, Study II included 1,449, and Study III included 1,022 participants. Over a follow-up period of up to 15 years, five cognitive domains were assessed: episodic memory, semantic memory, verbal fluency, perceptual speed, and global cognition. Preclinical dementia was defined as being dementia-free at baseline and diagnosed with dementia 3, 6, 9, or 12 years later. The LS7 score was calculated for baseline and for the 6-year follow-up. Linear mixed models were used to explore the associations between LS7, cognitive decline, and dementia status. Results: In Study I, better LS7 was associated with better cognitive performance and slower cognitive decline in the young-old (< 78 years) group. Better results for smoking, plasma glucose, and BMI were associated with faster cognitive decline in old-old individuals (⡥ 78 years), possibly as a consequence of an impending dementia disorder. In Study II, better cardiovascular health in young-old individuals was associated with a slower cognitive decline in the preclinical stage of neurodegenerative dementia, driven primarily by diet and plasma glucose. In study III, worsening of LS7 was clearly associated with faster decline in the old-old, while improvement tended to be associated with faster cognitive decline in the young-old group. Conclusions: Our findings demonstrate the intricate relationship between cardiovascular risk factors and cognitive decline in old age, underscoring the importance of age in the strength of these associations. Furthermore, the results support the significance of maintaining good cardiovascular health, even in very old age and during the preclinical phase of neurodegenerative dementia.

• Ključne besede: aging, cognition, cardiovascular health, epidemiology