Termo-hidravlične analize so bistvenega pomena za zagotavljanje varnosti v jedrski industriji in zahtevajo preverjene računalniške programe za napovedovanje obnašanja sredice reaktorja v normalnih obratovalnih razmerah in v primeru nesreče. V tej magistrski nalogi smo preučili sposobnost programa »Coolant-boiling in Rod Arrays-Two Fluids« (CTF) za simulacijo hlajenja jedrskega gorivnega svežnja po izlivni nezgodi, pri čemer smo za validacijo uporabili eksperimentalne podatke Westinghouse poskusa G-2. Izbrali smo tri teste iz poskusa G-2, ki so bili izvedeni v pogojih protitočnega vbrizgavanja vode v zgornjo glavo reaktorske posode. Program CTF, ki je bil prvotno razvit za simulacije sredice pri normalnem obratovanju lahkovodnih reaktorjev, do sedaj ni bil preverjen za vbrizgavanje vode v sredico z vrha reaktorske posode med scenarijem izlivne nezgode, kjer so razmere bistveno drugačne. V programu CTF smo izdelali simetrijski model četrtine gorivnega svežnja eksperimentalne testne sekcije G-2. Računska mreža je bila sestavljena iz 30 vozlišč v aksialni smeri in 100-kanali v radialni smeri. Grelne palice smo modelirali s tremi plastmi različnih materialov, podobno kot v eksperimentalni postavitvi, prav tako smo modelirali tudi eksperimentalno porazdelitev moči in definirali ustrezne robne pogoje. Za simulacijo povratnega toka, je bilo potrebno v programu CTF umetno obrniti smer gravitacije. Primerjava simulacije z eksperimentom je pokazala, da se napoved CTF ujema z izmerjenimi temperaturami stene grelnih palic v srednjem delu gorivnega svežnja, medtem ko napove prenizke temperature na zgornjem in spodnjem koncu gorivnega svežnja. Eksperimentalni podatki so pokazali, da se palice med vbrizgavanjem v zgornjo glavo posode postopno ohlajajo zaradi nastanka in počasnega gibanja mokre fronte vzdolž palice. Rezultati kažejo, da program CTF napove previsoko hitrost širjenja mokre fronte, kar lahko pomeni nenatančen ali napačen izračun koeficienta prenosa toplote. Ugotovili smo, da trenutna verzija programa CTF ne zmore pravilno simulirati nizkotlačnega vbrizgavanja v zgornjo glavo posode. Za identifikacijo napak in izboljšavo modelov prenosa toplote so potrebne nadaljnje študije, za simulacije toka od zgoraj navzdol potrebno bo potrebno tudi izboljšanje numerične stabilnosti. Odprava omenjenih težav bo izboljšala zmogljivost programa CTF, ki bi tako lahko postal bo postal bistveno zmogljivejši program za termo-hidravlične analize sredice v jedrski industriji.
|