Podrobno

Medgeneracijska solidarnost v društvih kmečkih in podeželskih žensk : magistrsko delo
ID Pintar, Tanja (Avtor), ID Filipovič Hrast, Maša (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (940,48 KB)
MD5: 1F4A969BDD3A1C6733F217AA62252596

Izvleček
V magistrskem delu se osredotočam na tematiko medgeneracijske solidarnosti v skupini, ki je redko obravnavana v raziskavah. To so društva kmečkih in podeželskih žensk, ki imajo v Sloveniji že dokaj dolgo tradicijo. V teoretičnem delu magistrske naloge se poleg podrobnejšega opisa delovanja društev dotikam tematik, ki so tesno povezane z medgeneracijsko solidarnostjo, prva izmed njih je staranje prebivalstva in z njim povezano socialno delo s starimi ljudmi, poleg medgeneracijske solidarnosti opisujem tudi medgeneracijske odnose in programe ter s poglavjem izzivi staranja na podeželju zajamem specifične izkušnje življenja ljudi, ki živijo v ruralnem okolju ali na kmetiji. V raziskavi analiziram kako članice dojemajo društvo kot celoto in na kakšne načine se v društvih kaže medgeneracijska solidarnost. Tako sem sodelujoče v raziskavi spraševala o aktivnostih, ki jih pripravljajo društva, o odnosih v društvih, o razlikah med generacijami, o medgeneracijskem sodelovanju in o pomenu društva v njihovem zasebnem življenju. Odnose v društvu članice v večini primerov ocenjujejo kot dobre, do manjših konfliktov prihaja v primerih nestrinjanj glede finančnih odločitev ali odločitev glede izletov in podobno. Generacije med seboj vidijo veliko razlik, vendar so mnenja, da jih znajo preseči, kadar je to potrebno in v teh primerih dobro sodelujejo. To se izkaže na dogodkih, ki jih prirejajo in s pogosto izmenjavo znanja in izkušenj. Članicam obiskovanje aktivnosti društev pomeni predvsem obliko druženja, ki na njih vpliva pozitivno. Poleg tega so mnenja, da se s pomočjo društva naučijo veliko novega in obiščejo kraje, ki jih same najverjetneje ne bi nikoli. Izkazalo se je, da je medgeneracijska solidarnost v društvih kmečkih in podeželskih žensk dokaj omejena zaradi prevladujočega števila starejših članic in problema s pridobivanjem novih, mladih članic. Tudi zaradi tega si članice želijo več sodelovanja društev kmečkih in podeželskih žensk z mlajšo populacijo, predvsem v šolah in vrtcih, kar bi vzpodbujalo tudi medgeneracijsko solidarnost. Na koncu magistrske naloge zato podajam iz tega izpeljane predloge za povečanje medgeneracijske solidarnosti v društvih in predloge za nadaljnje raziskovanje tega področja.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:medgeneracijska solidarnost, kmečke ženske, podeželje, stari ljudje, sodelovanje
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[T. Pintar]
Leto izida:2024
Št. strani:94 str.
PID:20.500.12556/RUL-166427 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:316.4.051.6:364.4-053.9
COBISS.SI-ID:241142275 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:11.01.2025
Število ogledov:835
Število prenosov:191
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Intergenerational Solidarity in Rural Women's Associations
Izvleček:
In my master's thesis, I focus on the topic of intergenerational solidarity in groups that are a rarely addressed in research. These groups are associations of farmers and rural women, which have a long tradition in Slovenia. In the theoretical part of the thesis, I provide detailed description of the functioning of these societies and discuss topics closely related to intergenerational solidarity, the first of which is the aging of the population and related social work with the elderly. In addition to intergenerational solidarity, I also describe intergenerational relations and programs. Following is the chapter called “The Challenges of Ageing in the Countryside” where I capture the specific life experiences of people living in a rural environment or on a farm. In the research, I attempted to capture how members perceive the association as a whole and in what ways intergenerational solidarity manifests within these associations. Therefore, I interviewed participants of the research about activities organised by the association, about relationships in the association, about generational differences, about intergenerational cooperation and about the importance of the association in their private lives. Members generally assess the relationships within the association as good, minor conflicts occur in cases of disagreements regarding financial decisions or decisions regarding trips, among other things. The generations see many differences between themselves, but they are of the opinion that they know how to overcome them when necessary and in these cases they cooperate well. This is evident in the events they organise and through frequent exchanges of knowledge and experience. For members, attending the activities of the association means above all a form of socializing that has a positive effect on them. In addition, they are of the opinion that with the help of the association they learn a lot of new things and visit places that they probably would never have visited on their own. It turned out that intergenerational solidarity in farmers and rural women's associations is limited due to the predominant number of older members and challenges in recruiting new, young members. Consequently, members desire more cooperation between farmers and rural women's association and younger population, especially in schools and kindergartens, which would also encourage intergenerational solidarity. Finally, the conclusion of the master's thesis includes derived suggestions for enhancing intergenerational solidarity within these associations and proposals for further research in this field.

Ključne besede:intergenerational solidarity, rural women, rural areas, old people, cooperation

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj