Podrobno

Vpliv življenja z osebami s posebnimi potrebami na samopodobo in odnose staršev in sorojencev : magistrsko delo
ID Leskovec, Tinkara (Avtor), ID Jerman, Janez (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (854,34 KB)
MD5: CF2285899E7B14436DB844A72ABC160F

Izvleček
Nobena družina ni enaka drugi družini, zato je dinamika družin s osebami posebnimi potrebami še toliko bolj edinstvena. Odraščanje in življenje z osebo s posebnimi potrebami vplivata na vse družinske podsisteme, pa tudi na odnose in samopodobo družinskih članov. Glavni cilj magistrske naloge je bil raziskati samopodobo družinskih članov in odnose med različnimi podsistemi. V okviru raziskave sem preučevala tudi vpliv sociodemografskih podatkov na odnos in samopodobo. Uporabila sem kvantitativni pristop ter deskriptivno in vzročno-posledično neeksperimentalno metodo. Vprašalnik je izpolnilo 32 družin oseb s posebnimi potrebami, 50 staršev in 47 sorojencev. Rezultati so pokazali, da imajo starši in otroci pozitivno samopodobo na vseh področjih. Izjema so sorojenci, starejši od 19 let, ki so izrazili višjo stopnjo tesnobe in občutka, da njihovo življenje nima smisla. Starši in otroci menijo, da so njihovi odnosi povezani in iskreni; starši ocenjujejo odnose kot nizko konfliktne, otroci pa kot srednje konfliktne. Partnerji so s svojim odnosom zelo zadovoljni, otroci pa menijo, da jih starši upoštevajo in jih imajo za odgovorne posameznike, kar potrjuje tudi mnenje staršev o povezanosti odnosa. Otroci so ocenili, da imajo včasih negativen odnos do vseh sorojencev, sicer pa do njih doživljajo pozitivna čustva in imajo pozitivno mnenje o odnosu. V drugem delu raziskave sem ugotovila, da sociodemografski podatki, kot so spol, kraj bivanja in socialno-ekonomski status v nadaljevanju SES, pomembno vplivajo na socialno spoprijemanje staršev s težavami. Ugotovila sem, da so matere bolj socialno prilagodljive kot očetje in da so starši na podeželju bolj prilagodljivi kot starši v mestih. Višji SES staršev pozitivno vpliva na njihovo delovno samozavest, medtem ko ima nizek SES negativen učinek na splošno samozavest. Pokazalo se je tudi, da kombinirane oblike posebnih potreb negativno vplivajo na oceno smisla življenja. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da imajo otroci iz podeželskih območij višjo socialno samopodobo. Ugotovila sem, da sestre doživljajo višjo stopnjo tesnobe, vendar imajo hkrati boljšo socialno in telesno samopodobo v primerjavi z brati. Izkazalo se je tudi, da bratje in sestre, ki doživljajo stigmo, izražajo nižjo stopnjo smiselnosti življenja in doživljajo višjo stopnjo tesnobe. Na področju odnosov sem ugotovila, da kraj bivanja vpliva na konfliktno naravo odnosov in da so ti odnosi manj konfliktni na podeželju. Družine z višjim SES so po mnenju staršev bolj povezane. Izkazalo se je tudi, da so v družinah, kjer člani doživljajo stigmatizacijo, odnosi bolj kohezivni, po drugi strani pa otroci menijo, da so odnosi bolj konfliktni. Ugotovila sem, da so konflikti pogostejši v družinah z osebami s kombiniranimi motnjami. Ugotovila sem tudi, da matere menijo, da imajo z otrokom bolj povezan odnos in da starši v mestu v primerjavi s starši na podeželju pogosteje menijo, da so odnosi manj konfliktni. V družinah z več člani otroci menijo, da jih starši v odnosu spoštujejo, v družinah s štirimi ali osmimi člani pa otroci menijo, da imajo starši občutek, da se lahko zanesejo nanje. Raziskava je tudi pokazala, da mlajši bratje in sestre svoje vedenje do sorojencev ocenjujejo kot bolj sprejemljivo v primerjavi s starejšimi. Ugotovljeni so bili tudi negativni učinki SES in kraja bivanja na odnos med partnerjema. Magistrsko delo sem zaključila z ugotovitvami, da bi podporne skupine, psihosocialna pomoč in druge sistemske spremembe pozitivno vplivale na življenje družin oseb s posebnimi potrebami.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:osebe s posebnimi potrebami, sorojenci, starši, odnosi, samopodoba
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:T. Leskovec
Leto izida:2024
Št. strani:XI, 75 str.
PID:20.500.12556/RUL-166223 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:376(043.2)
COBISS.SI-ID:220924675 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:25.12.2024
Število ogledov:262
Število prenosov:80
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
LESKOVEC, Tinkara, 2024, Vpliv življenja z osebami s posebnimi potrebami na samopodobo in odnose staršev in sorojencev : magistrsko delo [na spletu]. Magistrsko delo. Ljubljana : T. Leskovec. [Dostopano 21 april 2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=166223
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Effect of living with a person with disabilities on the self-concept and attitudes of parents and siblings
Izvleček:
Not two families are the same, which makes the dynamics of families with disabilities even more unique. Growing up and living with a person with a disability affects all subsystems of the family, as well as the relationships and self-image of family members. The main aim of the master's thesis was to explore the family members' self-concept and the relationships between the different subsystems. As part of the research, I also investigated the influence of socio-demographic data on attitudes and self-concept. I used a quantitative approach as well as descriptive and causal, non-experimental methods. The questionnaire was completed by 32 families of people with disabilities, 50 parents and 47 children. The results showed that parents and children have a positive self-concept in all areas. The exception is siblings over the age of 19, who are more likely to feel anxious and feel that their lives lack meaning. Parents and children rate their relationships as connected and open; the parents rate the relationships as low conflict, the children as medium conflict. The partners are very satisfied with their relationship and the children feel that their parents take them into account and are responsible, which is confirmed by the parents' opinion of the committed relationship. The children stated that they sometimes have a negative attitude towards their siblings, but otherwise have positive feelings towards them and a positive opinion of the relationship. In the second part of the study, I found that socio-demographic data such as gender, place of residence and social-economic status hereafter SES had a significant impact on parents' social coping. I found that mothers are more socially adaptive than fathers and that rural parents are more adaptive than urban parents. A higher SES of parents has a positive effect on their professional self-esteem, while a lower SES has a negative effect on overall self-esteem. Combined forms of special needs have also been shown to have a negative impact on the perception of meaning in life. In addition, children from rural areas have been found to have a higher social self-esteem. I have observed that sisters experience higher levels of anxiety, but at the same time have a higher social and physical self-esteem than their brothers. It was also found that siblings who experience stigmatization express less meaning in life and experience higher levels of anxiety. In the area of relationships, I found that where one lives influences the level of conflict in relationships and that these relationships are less conflictual in rural areas. According to the parents, families with a higher SES are more cohesive. It was also found that in families where members experience stigmatization, relationships are more cohesive, while children, on the other hand, view relationships as more conflictual. I have found that conflict is more common in families with multiple disorders. I have also found that mothers feel that they have a more cohesive relationship with their child, and that parents in the urban areas feel that relationships are less conflictual than parents in rural areas. In families with more members, children feel that their parents respect them in the relationship, while children in families with four or eight members feel that their parents can rely on them. The survey also found that younger siblings perceive their behavior towards their siblings as more acceptable compared to older siblings. The negative effects of SES and place of residence on the relationship between the partners were also found. At the end of my master's thesis, I concluded that support groups, psychosocial support and other systemic changes would have a positive impact on the lives of families of people with disabilities.

Ključne besede:people with disabilities, siblings, parents, relationships, self-concept

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
  1. Meritev vpliva cikličnih obremenitev na odziv 3D tiskanega senzorja pomikov
  2. Raziskovanje vpliva ciklizacije peptida GSYWYNVWF na njegovo afiniteto do človeških imunoglobulinov G
  3. Obnovljivi reagenti za nukleofilno fluoriranje na osnovi imidazolijevega fluorida
  4. Povezava med celično gostoto, koncentracijo signalnega peptida in odzivom na signal pri bakteriji Bacillus subtilis
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:
  1. Optimizing waste material integration: investigating the effect of non-thermal oxygen plasma surface treatment of crumb rubber to improve compatibility with closed-cell polyurethane foam
  2. Vpliv sredstva Mineral podjetja AS AN d.o.o. na rast in razvoj krompirja
  3. Vpliv sredstva Mineral podjetja AS AN d.o.o. na rast in razvoj pšenice
  4. Endokanabinoidni sistem pri bolnikih z astmo in vpliv kanabinoidov na modulacijo vnetnega odziva.
  5. Vpliv različnih vrst lesa na zvok na primeru kitarskega kabineta

Nazaj