Pomlajevanje in ekološke lastnosti rdečega hrasta (Quercus rubra L.)

Roženbergar, Dušan (avtor), Diaci, Jurij (avtor), Bottosso, Matteo (avtor), Pirc, Tim (avtor), Fricelj, Blaž (avtor), Jarni, Kristjan (avtor), Rozman, Andrej (avtor)

V članku obravnavamo ekologijo, potencialno invazivnost, pomlajevanje, razširjenost in lastnosti rdečega hrasta (Quercus rubra L.) v Sloveniji. V čistem sestoju rdečega hrasta v Panovcu smo s pomočjo transektov (3 ploskve velikosti 4 × 4 m na transekt) v smeri proti sosednjim pretežno gradnovim sestojem analizirali drevesno sestavo in zastiranje mladja. Ugotovili smo, da se rdeči hrast v pasu do 50 m od matičnega sestoja dobro pomlajuje s povprečnimi gostotami okoli 40.000 osebkov na hektar. Zastiranje mladja rdečega hrasta je bilo na robu matičnega sestoja 79 % in se je v oddaljenosti 50 m zmanjšalo na 21 %, medtem ko je delež zastrtosti z mladjem gradna povečal s 4 % na robu sestoja na 39 % 50 m stran. Širjenje rdečega hrasta zunaj matičnih sestojev je razmeroma omejeno in ga je mogoče nadzorovati s pomočjo rednih gozdnogojitvenih ukrepov. Cilj na takih območjih so mešani sestoji, ki vključujejo rdeči hrast, ki hitro raste, je odporen na posledice podnebnih sprememb in ga je mogoče vzgojiti za pridelavo kakovostnega lesa.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: hrasti, nega gozda, pomlajevanje, invazivni potencial, tujerodne drevesne vrste
• Vrsta gradiva: Članek v reviji
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: BF - Biotehniška fakulteta
• Status publikacije: Objavljeno
• Različica publikacije: Objavljena publikacija
• Leto izida: 2024
• Št. strani: 12 str.
• Številčenje: [Št.] 135
• PID: 20.500.12556/RUL-166080
• UDK: 630*23
• ISSN pri članku: 2335-3112
• DOI: 10.20315/ASetL.135.1
• COBISS.SI-ID: 219864835
• Datum objave v RUL: 23.12.2024

ROŽENBERGAR, Dušan, DIACI, Jurij, BOTTOSSO, Matteo, PIRC, Tim, FRICELJ, Blaž, JARNI, Kristjan in ROZMAN, Andrej, 2024, Pomlajevanje in ekološke lastnosti rdečega hrasta (Quercus rubra L.). Acta Silvae et Ligni [na spletu]. 2024. Vol. 135. [Dostopano 21 april 2025]. DOI 10.20315/ASetL.135.1. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=166080

Gradivo je del revije

• Naslov: Acta Silvae et Ligni
• Založnik: Gozdarski inštitut Slovenije, založba Silva Slovenica, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo
• ISSN: 2335-3112
• COBISS.SI-ID: 266761216

Licence

• Licenca: CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
• Povezava: http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
• Opis: Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Regeneration and ecology of northern red oak (Quercus rubra L.)

Izvleček

This paper discusses the basic ecology, potential invasiveness, regeneration, distribution, and characteristics of northern red oak (Quercus rubra L.) in Slovenia. In a pure northern red oak stand in Panovec, we analyzed tree composition and regeneration coverage using plot transects (three 4 × 4 m plots per transect) leading from the parent stand into neighboring, predominantly sessile oak stands. We found that northern red oak regenerates well within a 50 m range from the parent stand, with an average density of about 40,000 seedlings per hectare. Regeneration coverage of northern red oak at the edge of the parent stand was 79%, decreasing to 21% at a distance of 50 m, while sessile oak regeneration coverage increased from 4% at the edge to 39% at 50 m. The spread of northern red oak beyond parent stands is relatively limited and can be controlled by regular silvicultural measures. The goal in such areas is to establish mixed stands that include northern red oak, which grows rapidly, is resilient to climate change, and produces high-quality timber.

• Ključne besede: oaks, forest tending, forest regeneration, invasiveness, non-native tree species