Razširjenost pomanjkanja biološko dostopne in proste frakcije 25-hidroksi vitamina D, pri bolnikih z gastroenerološkimi obolenji

Karoglan, Anđela (avtor), Osredkar, Joško (mentor)

Gastroenterološki bolniki so, zaradi malabsorpcije, spremenjenih ravni vezavnega proteina vitamina D (VDBP) in albumina ter zmanjšane izpostavljenosti soncu zaradi simptomov bolezni, ranljiva skupina in so še posebej občutljivi na pomanjkanje vitamina D. Ocenjevali smo oskrbljenost z vitaminom D pri bolnikih z akutnim pankreatitisom (AP), hepatocelularnim karcinomom (HCC) in duktalnim adenokarcinomom trebušne slinavke (PDAC) v zimskem in jesenskem obdobju z merjenjem koncentracije skupnega 25-hidroksi vitamina D , kot tudi njegove proste in biološko uporabne frakcije. V zimskem obdobju je imela skupina bolnikov s hepatocelularnim karcinomom najnižje mediane koncentracije skupnega vitamina D, medtem ko je imela skupina bolnikov s pankreatičnim duktalnim adenokarcinomom (PDAC) najvišje mediane. Vse skupine bolnikov so imele spremenjene koncentracije vezavnih proteinov (VDBP in albumina), kar pojasnjuje dejstvo, da vrednosti prostega in biološko uporabnega vitamina D niso povsem sledile trendu skupnega vitamina D. V jesenskem obdobju smo pri zdravih osebah zabeležili največje povečanje skupnega vitamina D v primerjavi z zimo, kar je pričakovano glede na večjo izpostavljenost soncu med poletnimi meseci. Vendar se vrednosti proste in biološko uporabne frakcije vitamina D niso značilno razlikovale v primerjavi s skupinami gastroenteroloških bolnikov, kar kaže na razlike v ravneh vezavnih proteinov vitamina D, ki smo jih v študiji potrdili. Bolniki s PDAC-om so pokazali zanimiv trend, saj se njihove koncentracije skupnega vitamina D niso značilno razlikovale med jesenjo in zimo, kar kaže na kompleksne presnovne prilagoditve, ki zmanjšujejo vpliv sezone. V tej magistrski nalogi smo preučevali vpliv različnih gastroenteroloških bolezni na koncentracijo vitamina D ter razmerje med biološko uporabnim in skupnim 25(OH)D. Glavni zaključek je, da gastroenterološke bolezni spreminjajo to razmerje, kar odpira vprašanje, ali lahko merjenje samo skupnega vitamina D privede do napačnih zaključkov o statusu vitamina D. Natančnejša ocena statusa vitamina D bi se lahko dosegla z merjenjem ne samo skupnega vitamina D, temveč tudi proste in biološko uporabne frakcije. Pomembno je poudariti, da je določanje vitamina D pri gastroenteroloških bolnikih koristno ne samo v zimskem obdobju, temveč tudi po poletju, saj lahko poleg sezonskih sprememb, zmanjšana absorpcija v črevesju, spremenjene koncentracije vezavnih proteinov in drugi dejavniki pri teh bolnikih povzročijo izrazitejša nihanja koncentracij vitamina D.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: prosti vitamin D, biološko uporabni vitamin D, HCC, PDAC, AP, VDBP, albumin
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Organizacija: FFA - Fakulteta za farmacijo
• Leto izida: 2024
• PID: 20.500.12556/RUL-166000
• Datum objave v RUL: 17.12.2024

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Prevalence of bioavailable and free fraction 25-hydoxyvitamin D deficiency in patients with gastroenterological diseases

Izvleček

Gastroenterological patients are a vulnerable group, particularly sensitive to vitamin D deficiency due to malabsorption, altered levels of vitamin D-binding protein (VDBP) and albumin, and reduced sun exposure caused by disease symptoms. We assessed vitamin D status in patients with acute pancreatitis (AP), hepatocellular carcinoma (HCC), and pancreatic ductal adenocarcinoma (PDAC) during winter and autumn by measuring total vitamin D, as well as its free and bioavailable fractions. During the winter period, the group of patients with hepatocellular carcinoma had the lowest median concentrations of total vitamin D, while PDAC patients had the highest concentrations. All patient groups exhibited altered levels of binding proteins (VDBP and albumin), explaining why free and bioavailable vitamin D concentrations did not fully follow the trend of total vitamin D. In autumn, the highest increase in total vitamin D compared to winter was recorded in healthy individuals, which is expected due to greater sun exposure during the summer months. However, the concentrations of free and bioavailable vitamin D did not significantly differ compared to the gastroenterological patient groups, indicating differences in the levels of vitamin D-binding proteins, which were confirmed in the study. PDAC patients showed an interesting trend, as their total vitamin D levels did not significantly differ between autumn and winter, suggesting complex metabolic adjustments that reduce the seasonal impact. In this thesis, we studied the impact of various gastroenterological diseases on vitamin D concentration and the ratio between bioavailable and total 25(OH)D. The main conclusion is that gastroenterological diseases alter this ratio, raising the question of whether measuring only total vitamin D can lead to incorrect conclusions about vitamin D status. A more accurate assessment of vitamin D status could be achieved by measuring not only total vitamin D but also free and bioavailable fractions. It is important to emphasize that measuring vitamin D levels in gastroenterological patients is useful not only in winter but also after summer, as seasonal changes, decreased intestinal absorption, and other factors can cause more pronounced fluctuations in vitamin D concentrations in these patients.

• Ključne besede: free vitamin D, bioavailable vitamin D, HCC, PDAC, AP, VDBP, albumin