V arhaičnih krajevnih imenih po Sloveniji se odraža stanje, ki je podobno povsod po jugovzhodni Evropi: večplastna dediščina, v kateri je zaslediti najstarejše predindoevropske (po Gimbutasovi "staroevropske", sam avtor je pred nekaj leti te vplive označil kot "urbijske"), indoevropske (ilirske, keltske, tračanske) in različne romanske vplive, večinoma italijanske ali dalmatinsko romanske. Takšno dediščino najdemo tudi pri drugih južnoslovanskih jezikih, pa tudi v romunščini. Nedvomno gre za nekakšno starodavno poimenovanje krajev, katerega določene značilnosti so skupne jezikom jugovzhodne Evrope ne glede na njihovo sedanjo jezikovno pripadnost: slovansko, romunsko, albansko, grško. Nekatere slovenske oblike se zdijo bolj sorodne (proto-)romunskim kot "balkanskim" oblikam, kar lahko kaže na določeno zbližanost pred 10. stoletjem n. št., verjetno vzdolž Donave v Panoniji.
|