Umetna inteligenca (UI) je že postala vseprisotna in avtonomna sila, ki spreminja našo družbo in način, kako ljudje komunicirajo s svetom okoli sebe in drug z drugim. Osupljiv razvoj in razširjenost tehnologije umetne inteligence v zadnjem desetletju sprožata razprave o njenem razvojnem potencialu, pa tudi zaskrbljenost družbe zaradi njenih škodljivih učinkov. Tehnooptimisti pričakujejo, da se bo UI razvila v čutečo in zavestno entiteto, ki bo dosegla in presegla raven človeka in tako izzvala naše razumevanje sveta ter temeljnih načel naše družbe. Prispevek prinaša teološki razmislek o razvoju UI ter njenih učinkih na družbo in krščansko duhovno življenje. Obravnava tveganja UI kot ovire za človekov duhovni vzpon k Bogu, saj človeka in družbo avtonomno oblikuje po svoji podobi – kar trdijo zagovorniki tehnološkega determinizma. O tem predlaga pristen in osvobajajoč krščanski pogled na umetno inteligenco in današnje prelomne tehnologije z uporabo patristične perspektive.
|