Članek se osredotoča na Hieronima kot enega prvih ,ideologov puščave‘. V tem oziru se obrača tako k Hieronimovim pismom in hagiografijam kakor tudi k njegovi osebni izkušnji v sirski puščavi Halkis (ok. 374–377). Hieronim je pomemben tudi kot zgodovinski vir za začetke otoškega puščavništva na Jadranu v 4. stoletju: v Ep. 60, naslovljeni na Heliodora, Hieronim omenja Dalmacijo kot eno izmed treh arhetipskih puščav in jo postavlja ob bok Egiptu in Mezopotamiji. V osrednjem delu članek analizira Hieronimova pričevanja o anahoretskih skupnostih in menihih na Jadranu. Posebno mesto med njimi zaseda Bonoz, Hieronimov bližnji prijatelj iz otroštva, ki se je okrog leta 372 preselil na neznan otok na področju severne Dalmacije. Bonozovo asketsko življenje na otoku Hieronim vzporeja z najbolj znamenitimi puščavniki tistega časa. Ob Hieronimovi propagandi za insulae Dalmatiae se zastavlja vprašanje o njihovi lokaciji, ki ga avtorja obravnavata v zadnjem delu članka.
|