V članku izhajamo iz analize svojilnega pridevnika »noster« kot epiteta k lastnemu imenu. Iz njegove rabe pri Hieronimu skušamo poglobiti razumevanje kratke notice o Viktorinu iz Hieronimovega dela De viris illustribus, v kateri nam daje sicer skope, a dragocene podatke o svojem rojaku. Tudi pri drugih Hieronimovih omembah Viktorina zasledimo prijazno pristranskost, saj sicer zelo kritičen in proti heterodoksnosti nastrojen Hieronim tukaj zamiži na eno oko in spregleda Viktorinov milenarizem – očita mu le slogovno nedodelanost in jezikovno nedovršenost, pa še to omiljuje s pohvalo njegovega znanja grščine. Hieronimove sodbe povedo nekaj tudi o njem samem: čeprav se je zgodaj odtrgal od domače dežele in bil pravi svetovljan, je do domače dežele in njenih prebivalcev vendarle ohranjal poseben odnos.
|