Magistrska naloga obravnava suprasegmentalni vidik fonetike pri pouku tujega jezika, s posebnim poudarkom na prozodiji kot sistemu pravil, ki v govorni komunikaciji opravlja več funkcij. Teoretični del osvetljuje vključevanje fonetike v pouk tujega jezika, pomen usmerjenega poučevanja fonetike za razvoj splošne sporazumevalne zmožnosti in opredeljuje osnovne prozodične parametre ter njihove funkcije v nemščini in slovenščini, pri čeme so še posebej izpostavljene razlike med obema jezikoma.
V empiričnem delu smo izpeljali študijo primera uporabe prozodičnih značilnosti slovenskih devetošolcev pri pouku nemščine kot tujega jezika. Študija na podlagi vprašalnika in štirih nalog za preverjanje branja, govora in slušnega razumevanja je pokazala odstopanja v uporabi prozodičnih sredstev. Rezultati so pokazali, da so učenci uspešni pri postavljanju poudarkov in členjenju povedi, odstopanja pa se kažejo predvsem pri melodičnem poteku. Ta so deloma posledica interferenc z maternim jezikom (slovenščino), ki je melodično fleksibilnejša. Naloge slušnega razumevanja so na podlagi primerov z različnimi poudarki in melodičnimi poteki preverjale prepoznavanje namena in konteksta izrečenega. Analiza je pokazala, da so se učenci kljub podobnemu jezikovnemu izhodišču (slovenščina kot materni jezik in jezik okolja, učenje nemščine pet let) razlikovali v zmožnosti prepoznavanja subtilnih pomenov, pri čemer so tisti, ki se učijo več tujih jezikov, imeli manj težav.
Raziskava v okviru magistrskega dela poudarja vlogo prozodije, kateri v slovenskem učnem načrtu za nemščino kot tuji jezik v osnovni šoli ni posvečeno veliko pozornosti. Za komunikacijsko usmerjeni pouk, katerega glavni cilj je uspešna ustna komunikacija, sta obvladovanje prozodičnih značilnosti v tujem jeziku in zavedanje njihovih funkcij ključnega pomena.
|