izpis_h1_title_alt

Vloga in pomen hipostaze v filozofskem sistemu Gorazda Kocijančiča
ID Lajovic, Jan (Avtor), ID Strahovnik, Vojko (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (350,03 KB)
MD5: 083D43BE56A44665B331480B9BFB5F1A

Izvleček
Filozofija Gorazda Kocijančiča predstavlja radikalen premik v razumevanju človekove biti in njegovega odnosa do svojega Izvora. Ta apofatična filozofija je utemeljena na metodi razbitja (razbitenja), ki misel vodi od ontičnega, prek ontološkega v to, kar Kocijančič imenuje metaontologija. Celotna stavba njegovega sistema se suče okoli uvida v hipostatičnost človeka, ki po eni strani pomeni do kraja zaostreno izpeljavo transcendentalnega subjektivizma, kakor se je začel z Edmundom Husserlom, in nadaljeval v delih Martina Heideggerja, predvsem pa Jeana-Luca Mariona in Emmanuela Levinasa, po drugi strani pa globoko zasidranost znotraj apofatične tradicije antične Grčije in krščanstva. Človek kot hipostaza, v Kocijančičevi filozofski refleksiji, ni več razumljen kot bivajoče, temveč kot bit sama. Kot tisto, kar podarja bit celoti bivajočega, ki je jaz- svet oziroma vsebina hipostaze. Radikalnost tega premika (recimo glede na Heideggerjevo pojmovanje človeka kot tubiti) se kaže v tem, da je hipostaza ena in edina bit, ki je vselej moja. S tem zasukom je v filozofijo vpeljana najvišja oblika konkretnosti in intimnosti posameznika, ki razveljavlja in v novo luč postavlja vsa (dosedanja) metafizična opredeljevanja človeka. Osrednje mesto hipostatičnega uvida se najprej kaže na področju ontologije, kjer hipostaza kot edina in vselej moja bit srečuje svojo mejo v drugem biti, takoj zatem pa na področju etike, kjer (meta)ontološki uvid v hipostatičnost, dobi svojo praktično dovršitev v etični zaobrnitvi hipostaze. Na tej ontološko- etični osnovi Kocijančič gradi svoj filozofski sistem, z obravnavo (razbitenjem) klasičnih filozofskih tem Niča, Neskončnega, erosa, znanosti, politike in zgodovine.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:hipostaza, apofatični Nič, bit, jaz-svet, radikalno
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-163615 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:09.10.2024
Število ogledov:58
Število prenosov:5
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The role and significance of hypostasis in the philosophical system of Gorazd Kocijančič
Izvleček:
The philosophy of Gorazd Kocijančič represents a radical shift in the understanding of man's being and the relationship to his Origin. This apophatic philosophy is based on the method being broken apart, which leads thought from the ontic, through the ontological, into what Kocijančič calls metaontology. The whole edifice of his system revolves around the insight into the hypostatic nature of man, which on the one hand represents a thoroughly exacerbated derivation of transcendental subjectivism, as begun with Edmund Husserl and continued in the works of Martin Heidegger and, above all, Jean-Luc Marion and Emmanuel Levinas, and on the other hand is deeply rooted in the apophatic tradition of ancient Greece and Christianity. Man as hypostasis, in Kocijančič's philosophical reflection, is no longer understood as becoming, but as being itself. As that which gives being to the totality of becoming, which is the I-world or the content of hypostasis. The radical nature of this shift (say, in relation to Heidegger's conception of man as Dasein) is manifested in the fact that the hypostasis is the one and only being that is always mine. With this twist, the highest form of concreteness and intimacy of the individual is introduced into philosophy, which invalidates and recasts all (previous) metaphysical definitions of man. The centrality of the hypostatic insight is first manifested in the field of ontology, where the hypostasis, as the only and always my being, meets its limit in the other being, and immediately thereafter in the field of ethics, where the (meta)ontological insight into the hypostatic receives its practical consummation in the ethical inversion of the hypostasis. On this ontological-ethical basis Kocijančič builds his philosophical system, by addressing (debunking) the classical philosophical themes of Nothing, the Infinite, Eros, science, politics and history.

Ključne besede:hypostasis, apophatic Nothing, being, I-world, radical

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj