Avtor v prispevku odgovarja na vprašanje: kaj Justin Popović misli in piše o svojem
mladem sodobniku, profesorju teologije Janezu Zizioulasu? Z analizo osebne korespondence
Popovića, Zizioulasa in Atanasija Jevtića ugotavlja, da so vsi fragmenti v Justinovih pismih,
kjer je omenjen Zizioulas, izjemno naklonjeni in pričajo o ljubezni starca do mladega teologa. Profesor Zizioulas je za patra Justina »dragi Zizula«, redno mu pošilja pozdrave, moli
zanj, želi, da raste v svetih krepostih, ima ga za vrednega učenca patra Jurija Florovskega
in po osebnem srečanju ugotavlja, da »globljega in bolj inteligentnega pravoslavnega teologa« od njega še ni srečal. Justin se dobro zaveda tudi ekumenskega delovanja Zizioulasa in s
tem nima težav. Nasprotno, največ pohvale mu je dal v času, ko je bil prof. Zizioulas zelo
aktiven ekumenski delavec. Članek potrjuje tezo, da mora biti po mnenju tako Zizioulasa
kot Popovića Pravoslavna cerkev prisotna v ekumenskem dialogu in odprta za različnost,
ne pa da kot veroizpoved ostaja zaprta vase. Zizioulas to kaže z osebnim angažmajem
v ekumenskem dialogu in Justin ga pri tem iskreno podpira, sodeč po njunem dopisovanju od leta 1966 do 1971. Zato goreči nasprotniki ekumenizma patra Justina ne morejo
označevati kot človeka, ki je bil proti zdravemu in teološko uveljavljenemu ekumenskemu
dialogu. Pater Justin je aktivno podpiral vsakega patristično utemeljenega »ekumenista«,
kot je bil tudi Zizioulas
|