Vaš brskalnik ne omogoča JavaScript!
JavaScript je nujen za pravilno delovanje teh spletnih strani. Omogočite JavaScript ali pa uporabite sodobnejši brskalnik.
Repozitorij Univerze v Ljubljani
Nacionalni portal odprte znanosti
Odprta znanost
DiKUL
slv
|
eng
Iskanje
Brskanje
Novo v RUL
Kaj je RUL
V številkah
Pomoč
Prijava
Podrobno
Doprinos nevroznanstvenih dognanj o svobodni volji za kazensko pravo
ID
Jeršič, Mark
(
Avtor
),
ID
Hafner, Miha
(
Mentor
)
Več o mentorju...
PDF - Predstavitvena datoteka,
prenos
(379,83 KB)
MD5: 7B8CF12272E9EC7BA38A402F7EA455D3
Galerija slik
Izvleček
Magistrska naloga obravnava aktualna interdisciplinarna vprašanja, ki se pojavljajo na presečišču filozofije, nevroznanosti in kazenskega prava. Čeprav tradicionalne filozofske razprave pod vprašaj postavljajo trditev, da imamo ljudje svobodno voljo, so se v paradigmo vključila tudi nevroznanstvena dognanja, ki po mnenju nekaterih kažejo, da smo ljudje vzročno predeterminirani in tako nimamo svobodne volje. Prispevek postavlja omenjena nevroznanostna spoznanja v kontekst tradicionalnih argumentov teorij svobodne volje, trdega determinizma in kompatibilizma, ter raziskuje vprašanja pomena, ki jih imajo nevroznanstvena spoznanja o svobodni volji za kazensko pravo. Z notranjega (doktrinarnega) vidika lahko določena nevroznanstvena spoznanja o svobodni volji informirajo slovenski kazenskopravni standard voljnosti ravnanja, saj nudijo vpoglede glede stanja zavesti (v določenih stanjih kot npr. somnambulizem) v trenutku izvršitve kaznivega dejanja in kako ta vpliva na ravnanje oz. na kriterije za kazensko odgovornost Z zunanjega (normativnega) vidika so nevroznanstvena spoznanja pomembna predvsem z vidika spremembe človeške intuicije o upravičenost kaznovanja. Bolj in bolj nadrobno razumevanje možganskih procesov, ki vodijo do manifestacije ravnanja, lahko ogrozijo intuitivno dojemanje utemeljenosti retributivne kazni, saj lahko nevroznanost preko utemeljitve obstoja determinizma osebe predstavi kot le žrtve okoliščin, ki jim ne dopuščajo svobode drugačnega ravnanja, kar lahko privede do sprememb kazenskopravnega sistema, saj se utemeljitev retributivne kazni v takšni situaciji ne bi več zdela utemeljena.
Jezik:
Slovenski jezik
Ključne besede:
Svobodna volja
,
nevroznanost
,
determinizem
,
teorija svobodne volje
,
kompatibilizem
,
kazenska odgovornost
,
Libetov eksperiment
,
fMRI
Vrsta gradiva:
Magistrsko delo/naloga
Organizacija:
PF - Pravna fakulteta
Leto izida:
2024
PID:
20.500.12556/RUL-162802
COBISS.SI-ID:
212882435
Datum objave v RUL:
27.09.2024
Število ogledov:
391
Število prenosov:
120
Metapodatki:
Citiraj gradivo
Navadno besedilo
BibTeX
EndNote XML
EndNote/Refer
RIS
ABNT
ACM Ref
AMA
APA
Chicago 17th Author-Date
Harvard
IEEE
ISO 690
MLA
Vancouver
:
JERŠIČ, Mark, 2024,
Doprinos nevroznanstvenih dognanj o svobodni volji za kazensko pravo
[na spletu]. Magistrsko delo. [Dostopano 4 maj 2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=162802
Kopiraj citat
Objavi na:
Sekundarni jezik
Jezik:
Angleški jezik
Naslov:
The contribution of neuroscientific findings on free will to criminal law
Izvleček:
The thesis deals with current interdisciplinary issues that arise at the intersection of philosophy, neuroscience and criminal law. Although traditional philosophical debates have questioned the claim that humans have free will, the current paradigm has also started to include neuroscientific findings which, according to some, suggest that humans are causally predetermined and thus do not have free will. This paper places these neuroscientific findings in the context of the traditional arguments of the theories of free will, hard determinism and compatibilism, and explores questions of the relevance of neuroscientific findings on free will for criminal law. From an internal (doctrinal) perspective, certain neuroscientific insights into free will can inform the Slovenian criminal law standard of voluntariness of conduct by providing insights into the state of consciousness (in certain states such as somnambulism) at the time of the commission of the offence, and how it influences the conduct or the criteria for criminal responsibility From an external (normative) perspective, neuroscientific insights are important in particular in terms of changing people's intuitions about the justification of punishment. A more and more detailed understanding of the brain processes that lead to the manifestation of behaviour can undermine the intuitive perception of the justification of retributive punishment, since neuroscience, through the justification of the existence of determinism, can present persons as mere victims of circumstances that do not allow them the freedom to act differently. This can lead to changes in the criminal justice system, since the justification of retributive punishment would no longer seem justified in such a situation.
Ključne besede:
Free Will
,
Neuroscience
,
Determinism
,
Libertarian Free Will
,
Compatibilism
,
Criminal Responsibility
,
Libet Experiment
,
fMRI
Podobna dela
Podobna dela v RUL:
Etiologija, dinamika in posledice nasilja v družini
Vloga vzgojitelja pri prepoznavanju in ukrepanju v primerih nasilja v družini
Prijava nasilja v družini
Problematika preverjanja uspešnosti programov dela za storilce nasilja v družini
Sodelovanje centra za socialno delo z drugimi institucijami v primeru nasilja v družini
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:
Vloga centra za socialno delo v primerih nasilja v družini
Psihosocialna pomoč žrtvam nasilja v družini
Žrtve nasilja v družini v času pandemije Covid-19
Možnosti mediacije v Republiki Srbiji v primerih nasilja v družini
Odnos slovenske družbe do nasilja v družini
Nazaj