Rečna abrazija sodeluje pri oblikovanju rečnih okolij in okolja na splošno. Na zelo zapletene in
dinamične rečne abrazijske procese vplivajo številni parametri, vključno z litologijo sedimentov (ki so
podvrženi abraziji), pretočnimi pogoji in preperevanjem sedimentov. V okviru te doktorske naloge so
bili raziskani različni parametri, ki vplivajo na obnašanje sedimentov pri abraziji, da bi bolje razumeli
in opisali spremembe, ki so jim delci sedimenta izpostavljeni zaradi abrazije. Upoštevani so bili
energijski pogoji eksperimentalne abrazije (količina vnesene energije oz. mehanskega dela in moč
eksperimentalne abrazije), granulometrične lastnosti sedimentov in preperevanje (zmrzal).
Abrazijski poskusi so bili izvedeni v več poskusnih napravah na naravnem rečnem sedimentu (sediment
iz potoka Suhorica) in na lomljenih agregatih (dolomit iz kamnoloma). Poskusi so bili izvedeni s
standardizirano opremo, ki se pogosto uporablja za testiranje materialov, s spremenjenimi postopki
testiranja. Spremembe mase (in velikosti) in morfologije testiranih vzorcev sedimenta smo preučevali
med ciklično abrazijo v različnih pogojih abrazije na napravah micro-Deval in Los Angeles. Morfološke
spremembe delcev sedimenta s treh vidikov morfologije delcev so bile določene z analizo dinamične
slike delcev med cikli abrazije. Vpliv preperevanja zmrzali na obrabno obnašanje smo raziskali z
umetnim preperevanjem (v laboratorijski klimatski komori) zmrzali vzorcev pred njihovo abrazijo v
napravi micro-Deval. Različni energijski pogoji abrazije so bili definirani z uvedbo izgube mase na
gostoto moči – opisovanje količine masnih izgub na enoto mase pri dani moči abrazije, tako da bi
primerjali različne nastavitve abrazijskih poskusov med seboj.
Rezultati abrazijskih poskusov so pokazali, da je koeficient abrazije zelo odvisen od moči abrazije, zato
ni samo značilen za litologijo, temveč tudi za moč. Obnašanje pri abraziji je opredeljeno tudi z granulometričnimi lastnostmi sedimenta, podvrženega abraziji, predvsem srednje velikosti, pa tudi
koeficienta asimetrije sedimenta. Vpliv granulometričnih lastnosti se zmanjša po preperevanju zaradi
zmrzali, ko preperevanje prevladujoče vpliva na določanje abrazijskega obnašanja. Poleg tega
preperevanje zaradi zmrzali pri razmeroma blagih temperaturah na novo opredeli dinamiko abrazije in
pospeši prvo, hitro fazo abrazije, a dolgoročno ne vpliva na skupno količino izgube mase ter lahko
ostane neopaženo. Abrazijski poskus rečnega sedimenta je pokazal prednosti analize oblike med
abrazijo. Tudi pri minimalni razliki v izgubah mase so razlike v spremembah parametrov oblike
pokazale precejšnje razlike glede na lokacije vzorčenja. Večje spremembe v morfologiji delcev
sedimenta kažejo na težnjo delcev, da ti med abrazijo postanejo bolj zaobljeni in bolj pravilni.
|