izpis_h1_title_alt

Analiza stanja hlevov za ovce v Sloveniji
ID Šteblaj, Anže (Avtor), ID Simčič, Mojca (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (205,71 KB)
MD5: D8017669F3B81C3FD173A054C714825B

Izvleček
V okviru CRP projekta V4‐2012 »Razvoj trajnostnih konceptov gradnje in ureditve hlevov« je bilo na osnovi vprašalnika popisanih 40 hlevov za ovce, in sicer 28 z mesnimi pasmami in 12 z mlečnimi pasmami. Prevladujoč sistem uhlevitve je bil hlev z izpustom na pašo, brez boksov za različne kategorije živali. Večina jagnjet je ostala do zakola z materami in z dokrmljevanjem. Hleve so zgradili v povprečju leta 1960, najstarejšega pa leta 1700. Največkrat so hlev zgradili v lastni režiji. V skoraj vseh hlevih so imeli oskrbo z vodo urejeno z napajalniki, v nekaterih so še vedno napajali ročno. Krmljenje je bilo skoraj v vseh hlevih ročno, le nekaj rejcev je krmilo strojno. Odstranjevanje gnoja je v večini primerov potekalo strojno, nekaj rejcev pa je to še vedno počelo ročno. Največ hlevov so prvotno zgradili za govedo in so jih kasneje predelali v hleve za ovce, zato so bili hlevi preveč zaprti, prenizki, težko dostopni s stroji in je bilo posledično veliko ročnega dela. Za novogradnje se najbolj priporočajo odprti leseni hlevi, le za tla in steno, do višine globokega nastilja se priporoča armiran beton. Načrtovati je treba tudi dostop s stroji in nadaljnjo možnost širitve hleva. Omogočiti je treba tudi ograjevanje mater z mladiči po porodu v ločen boks. Pri reji mlečnih pasem ovc se molža večinoma izvaja strojno na molzišču, v vrč ali mlekovod in na pašniku z mobilnim molziščem. Na nekaj kmetijah pa molžo še vedno izvajajo ročno.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:drobnica, ovce, hlevi, dobrobit živali, Slovenija
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-162521 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:210086915 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:25.09.2024
Število ogledov:86
Število prenosov:9
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Analysis of the status of sheep barns in Slovenia
Izvleček:
As part of the CRP project V4-2012 "Development of sustainable barn construction concepts", 40 sheep barns were surveyed, of which 28 were barns for meat sheep and 12 barns for dairy sheep. The most popular system was the free-range barn without pens for different categories. Most lambs remain with their mothers until slaughter, with additional feeding. The barns were built on average in 1960, with the oldest dating back to 1700. Most of the barns were built by the farmers themselves. Almost all barns have drinkers, in some barns water is still given in buckets. Feeding is mostly done by hand, only a few use machines. In most barns, manure is removed with the help of machines, in some barns it is still done by hand. Most barns were originally built for cattle and later converted for sheep. Therefore, most barns have limited access for machines, narrow passages and a lot of manual labour. When building new barns, it is recommended to build open barns, mostly made of wood, only the floors and walls up to the expected height of the manure should be made of reinforced concrete. Farmers must plan for the extension of the barn and access for machinery for feeding and manure removal. The barn must allow mothers with newborn lambs to be housed in temporary pens. In the case of dairy breeds, milking is mainly carried out by machine in the milking parlour, in a bucket or pipeline, and on the pasture with a mobile milking parlour. However, on a few farms, milking is still carried out manually.

Ključne besede:small ruminants, sheep, barns, animal welfare, Slovenia

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj