izpis_h1_title_alt

Vpliv načinov lova na časovno dinamiko in demografsko strukturo odstrela divjega prašiča v Sloveniji
ID Potočnik, Jan (Avtor), ID Jerina, Klemen (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,09 MB)
MD5: 520C67890A7A97ED7CBA923DDA35620C

Izvleček
Divji prašič je ena najuspešnejših vrst prostoživečih sesalcev in spada med vrste z enim največjih območjem razširjenosti. Tudi v Sloveniji smo priča več desetletnemu naraščanju in širjenju populacije divjega prašiča. Z večanjem škode na kmetijskih površinah pa se je v zadnjih letih izzivom upravljanja populacije pridružilo še tveganje za pojav in širjenje afriške prašičje kuge. Odstrel predstavlja vse bolj pomemben ukrep pri upravljanju populacije divjega prašiča. Zato vse bolj pomembno postajajo tudi znanja o razlikah v učinkovitosti in selektivnosti proti določenim spolnim starostnim strukturam osebkov posameznih tehnik lova. V nalogi smo temu ustrezno želeli preučiti značilnosti strukture in dinamike odstrela divjih prašičev v Sloveniji ter preveriti, ali obstajajo razlike v odstrelu/demografski strukturi - t.j. selektivnosti lova – odvzemu divjih prašičev oziroma specifičnost pri posamezni obliki lova nanj. Iz podatkovne baze OSLIS smo podatke o odvzemu divjega prašiča za obdobje let 2016 – 2023 pridobili za območje celotne Slovenije. Kljub razlikam med posameznimi LUO večinski način lova odvzema divjih prašičev predstavlja posamičen lov s čakanjem v večernonočnem času, katerega delež se je ob finančnih vzpodbudah in olajšanem nočnem lovu z umetnimi viri svetlobe v preučevanem obdobju povečal iz 68 na 79 procentov skupnega odvzema. Posamičen lov v takšnih razmerah omogoča večjo stopnjo selektivnosti lova posameznih strukturnih razredov v primerjavi s skupinskimi lovi, kjer je odvzem zaradi hitrosti in impulzivnosti pri odvzemu verjetno manj selektiven oziroma bolj naključen. To nakazujejo tudi razlike v strukturi odvzema med obema oblikama lova, pri čemer se pri posamičnem lovu daje prednost odvzemu mlajših kategorij (ozimcem) pred starejšimi kategorijami.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:divji prašič, odvzem, lov, načini
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:[J. Potočnik]
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-162519 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:630*15:599.731.111(497.4)(043.2)=163.6
COBISS.SI-ID:208855555 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:25.09.2024
Število ogledov:99
Število prenosov:171
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The influence of hunting methods on the temporal dynamics and demographic structure of wild boar culling in Slovenia
Izvleček:
The wild boar (Sus scrofa) is one of the most successful wild mammals and has one of the largest distribution areas. In Slovenia, the wild boar population has also increased and expanded over several decades. In recent years, however, the risk of the emergence and spread of African swine fever has added to the challenges of population management, as damage to farmland has also increased. Culling, or the intensity of culling, is, therefore, an increasingly important measure in the management of the wild boar population. The aim of this work was to examine the characteristics of the structure and dynamics of wild boar culling in Slovenia and to verify whether there are differences in the culling/demographic structure - i.e. the selectivity of hunting - of wild boar or the pecificity of individual forms of hunting for wild boar, and to examine their significance. Between 2016 and 2023, the index of increase in wild boar culling in Slovenia was 180. Despite the differences between the LUOs, the majority hunting method for wild boar culling was individual hunting on stands in the evening- night time, which, thanks to financial incentives and facilitated night hunting with artificial light sources, increased from 68 percent to 79 percent of the total hunting bag in the period 2020-2023. Individual hunting under such conditions allows a higher degree of selectivity in the hunting of individual structural classes compared to group hunting, where the speed and impulsiveness of hunting are likely to make hunting less selective or more random. This is also indicated by the differences in the structure of culling between the two forms of hunting, with individual hunting favouring the culling of younger categories (piglets) over older categories and, particularly in the case of hunting yearlings, the culling of males and vice versa, with less intervention in the sow class.

Ključne besede:boar, culling, methods

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj