izpis_h1_title_alt

O napovedovalcu : magistrsko delo
ID Sokler, Ajda (Avtor), ID Zupan Sosič, Alojzija (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Dolar, Mladen (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (577,15 KB)
MD5: 7AB5D889D29DE3A529FB20D25AFA6F79
.wavWAV - Priloga, prenos (95,94 MB)
MD5: F2EAD5680F728763C8E7D6298D1E011C
.wavWAV - Priloga, prenos (39,83 MB)
MD5: 2D781BAAFD100769D15B3E179518048F
To gradivo ima še več datotek. Celoten seznam je na voljo spodaj.

Izvleček
V razpravi preizprašujemo status poklicnih glasov javnega medija. Ob analizi specifičnega profila medijskega govorca, posebej pa glasnega bralca kot posrednika, poustvarjalca besedil iz druge roke, izpostavljamo zvesto in uslužno posojanje glasu Drugemu. Starogrškemu, srednjeveškemu in sodobnemu glasniku tako pripišemo določen način govora, ki se zastavlja kot institucionalno, javno prizorišče, in opredelimo njihovo družbeno funkcijo. Na tej podlagi zagovarjamo tezo o poslanstvu sodobnih poklicnih glasnikov, ki je, v idealnem smislu, praktično uresničevanje pogojev možnosti javne rabe uma. Biti v službi javnosti tedaj pomeni biti v službi univerzalnosti in na performativni ravni uresničevati pogoje družbenosti. V ospredje postavljamo napovedovalca kot glas javnega medija, katerega drža je v razmerju do prevladujočega družbenega diskurza in tudi kodificiranega standarda govorjenega nacionalnega jezika, v našem primeru slovenščine, bistveno konservativna. Posojanje glasu Drugemu govorcu nalaga brisanje sledi lastne subjektivnosti (kot 'oseba' je postavljen v suspenz) in maksimalno 'brezšumnost' – tako kot denimo Država tudi on nima akcenta. Od tod izhaja poudarjena zvestoba predloženi besedi, ki jo opredelimo ob poslušanju napovedovalčeve glasne interpretacije besedil oziroma ob pojmu logično branje (promovira ga obstoječa paradigma radijske govorne šole), negativno pa z razpravo o glasovnem narcizmu. Glas javnosti v prvi vrsti ni Lep, ne kaže nase, temveč je čist, aseptičen in uniformen, kot tak pa primeren za ušesa javnosti.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:napovedovalec, glasnik, javnost, javni medij, medijski govorec, glas
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[A. Sokler]
Leto izida:2024
Št. strani:88 str.
PID:20.500.12556/RUL-162352 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:212776963 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:21.09.2024
Število ogledov:355
Število prenosov:135
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The announcer
Izvleček:
In this debate, we question the status of professional voices in the public media. Analysing the specific profile of the media speaker, and especially the loud reader as a mediator, a reproducer of second-hand texts, we highlight the faithful and authorative transmission of voice to the Other. We thus attribute to the ancient, mediaeval and modern herald a specific way of speaking: The speech of this type of voice medium stands for an institutional, public, social scene. On this basis, we argue for a thesis on the mission of modern professional messengers, which is, ideally, the practical realisation of the conditions of the possibility of a public use of reason. To be at the service of the public is then to be at the service of universality and, at the performative level, to realise the conditions of sociality. We are foregrounding the announcer as the voice of the public media, whose stance is essentially conservative in relation to the prevailing social discourse and also to the codified standard of the spoken national language, in our case Slovene. Lending voice to the Other imposes the erasure of all traces of speaker's own subjectivity (as a 'person' he is placed in suspension) and maximum 'noiselessness' - like, say, the State, he has no accent. Hence the accentuated fidelity to the submitted word, which is defined by listening to the announcer's loud interpretation of the texts, or rather by the notion of logical reading (promoted by the existing paradigm of the radio school of speech), and negatively by the discussion of vocal narcissism. The voice of the public is not first and foremost Beautiful, it does not show itself, it is pure, aseptic and uniform, and as such it is suitable for the ears of the public.

Ključne besede:announcer, messenger, public, public media, media speaker, voice

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Datoteke

Podatki se nalagajo...

Nazaj