Rast različnih drevesnih vrst pred in po žledolomu na izbranem gozdnem območju v gozdnogospodarski enoti Unec - Škocjan

Kolar, Žiga (avtor), Klopčič, Matija (mentor)

Žledolom je v gozdovih na Postojnskem leta 2014 povzročil hude poškodbe. V raziskavi smo v gozdnogospodarski enoti Unec-Škocjan proučevali poškodovanost po žledu in rast različnih drevesnih vrst pred in po žledolomu. V raziskavi smo uporabili podatke iz stalnih vzorčnih ploskev, izmerjenih v letih 2003, 2013 in 2023. Izvrednotili smo stopnjo poškodovanosti drevesnih vrst in njihovo debelinsko rast kot odziv po poškodovanosti. V letu 2013 je bilo na ploskvah izmerjenih 3143 dreves, v letu 2023 pa 2230, med njimi je bilo največ posekanih oziroma odmrlih smrek. Listavci so se izkazali za bolj dovzetne za poškodbe po žledu kot iglavci, a je bila dovzetnost za poškodbe vrstno specifična. Najvišja stopnja poškodovanosti je bila ugotovljena pri rdečem boru in drugih plemenitih listavcih, dokaj visoka pa tudi pri bukvi in gorskemu javorju. Najnižjo stopnjo poškodovanosti smo ugotovili pri jelki in duglaziji. Odziv dreves na poškodbe po žledu je bil prav tako vrstno specifičen, večje debelinske prirastke so dosegali iglavci kot listavci. Največji povprečni debelinski prirastek v obdobju 2013–2023 je bil ugotovljen pri duglaziji in jelki, manjši pa pri listavcih. Velik pomen je imela stopnja poškodovanosti, s katero se je debelinski prirastek pri večini vrst praviloma kontinuirano zmanjševal, izjemi sta bili jelka in duglazija. Primerjava debelinske rasti drevesnih vrst pred in po žledolomu je pokazala, da je žledolom negativno bolj vplival na rast listavcev kot iglavcev. Na podlagi rezultatov lahko priporočimo, da se tudi močno poškodovane jelke pusti v sestojih, saj je bila ugotovljena mortaliteta poškodovanih jelk nizka, na poškodbe pa so jelke odlično odreagirale in v povprečju izkazale izjemne debelinske prirastke. Duglazija bi lahko predstavljala potencialno nadomestno vrsto iglavcev, ki je odporna na poškodbe po žledu in dobro prirašča.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: žledolom, stalne vzorčne ploskve, debelinsko priraščanje, stopnja poškodovanosti, dinarski jelovo-bukovi gozdovi
• Vrsta gradiva: Diplomsko delo/naloga
• Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
• Organizacija: BF - Biotehniška fakulteta
• Založnik: [Ž Kolar]
• Leto izida: 2024
• PID: 20.500.12556/RUL-162139
• UDK: 630*42:630*56((043.2)=163.6
• COBISS.SI-ID: 208143107
• Datum objave v RUL: 19.09.2024

KOLAR, Žiga, 2024, Rast različnih drevesnih vrst  pred in po  žledolomu na izbranem gozdnem območju v gozdnogospodarski enoti Unec - Škocjan [na spletu]. Diplomsko delo. Ž Kolar. [Dostopano 4 maj 2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=162139

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Growth of different treespecies before and after ice-storm damage in a selected forest area in the forest management unit Unec - Škocjan

Izvleček

The 2014 ice-storm caused severe damage to forests in the Postojna region. In our research, we studied ice-storm damage and growth of various tree species before and after the ice-storm in the forest management unit Unec-Škocjan. We used data from permanent sample plots, measured in 2003, 2013 and 2023. We determined the level of crown damage in three classes for various tree species and its diameter growth as response to damages. On the plots 3143 trees were measured in 2013 and only 2230 trees in 2023. Most of the ‘missing’ trees were harvested or dead spruce trees. Broadleaves were found to be more susceptible to ice-storm damage than conifers, but susceptibility was species-specific. The highest damage rate was found in Scots pine and other noble broadleaves, and fairly high also in beech and sycamore maple. The lowest damage rate was found for silver fir and Douglas-fir. The response of trees to ice-storm damage was also species-specific, with conifers exhibiting better diameter growth. The highest average diameter increment in the period 2013-2023 was observed in Douglas-fir and silver fir, while it was smaller in broadleaved trees. The level of crown damage had a significant influence on diameter growth. As damage level increased, growth decreased continuously for most species, the exceptions being silver fir and Douglas-fir. A comparison of diameter growth between tree species before and after the ice-storm showed that damage had more negative impact on growth of broadleaves than conifers. Based on the results, we can recommend that even heavily damaged silver fir trees can be left in stands, as the mortality rate of damaged silver firs was low, and they responded exceptionally, exhibiting high growth rates. Douglas-fir may represent a potential replacement species of conifers as it is resistant to ice-storm damage and grows well.

• Ključne besede: ice storm, permanent samplings plots, diameter increment, damage rate, dinaric silver fir-European beech forests