Po razpadu nedemokratičnih režimov v poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja so v srednji in vzhodni Evropi nastale nove demokratične države, ki so izgrajevale države na valu demokratičnega navdušenja. Večina teh držav - vključno s Slovenijo - je vstopila v Evropsko unijo v prvem desetletju tega tisočletja kot utrjene, dobro delujoče demokracije, čeprav je zaupanje javnosti v demokratične politične institucije od osamosvojitve počasi upadalo. Po svetovni gospodarski krizi in valu populizma v zadnjem desetletju je zaupanje javnosti v demokratične politične institucije še dodatno strmoglavilo. Avtor analizira trende (ne)zaupanja v ključne politične institucije v Sloveniji s poudarkom na valu teorij zarote, ki se je močno razširil med in po globalni pandemiji koronavirusa. Krizni dogodki, kot je nedavna pandemija, so sprožili val skrbi glede dejanskih ozadij svetovnih kriz, tovrstni pomisleki pa so še dodatno zmanjšali zaupanje javnosti v ključne politične institucije ter podžgali teorije zarote, ki so jih pogosto sprejemale tudi politične stranke in nevladne organizacije ter jih izkoriščale v lastno korist.
|
