Članek obravnava različne oblike okoljskega aktivizma mladih, pri čemer izhaja iz fenomena njihove ambivalentne pozicije, ko se po eni strani zavzemajo za strukturne in radikalne spremembe, po drugi strani pa z obstoječimi oblastmi sodelujejo ali pa jim vsaj postavljajo zahteve in s tem dajejo legitimnost. Članek se tako osredini na odnos mladih upirajočih se subjektivitet do moči in njihovo prepletanje s strategijami in praksami ter oblastnimi mehanizmi na področju urejanja okoljskih vprašanj. Osredotoča se na načine, na katere so mladi aktivisti vpeti v oblastna razmerja in izvajanje vladanja, se v njih oblikujejo ter se nanje odzivajo. Članek se pri tem opira na foucaultovski pristop ekovladnosti in koncept protidelovanja kot analitično perspektivo preučevanja, kako mladi aktivisti naslavljajo, sokonstituirajo in potencialno subvertirajo ali spodkopavajo oblastne strukture. Na podlagi tega pristopa reflektiramo raznolikost delovanja, ki jo je mogoče prepoznati v mladinskem aktivizmu, kar obsega tudi premislek o različnih oblikah, strategijah in praksah, povezanih s tem aktivizmom.
|