Preizkus ocenjevanja gostot jelenjadi (Cervuselaphus) z metodo štetja kupčkov iztrebkov : diplomsko delo - visokošolski strokovni študij - 1. stopnje

Hiršelj, Jože (avtor), Jerina, Klemen (mentor)

Poznavanje gostot jelenjadi nam daje boljši pregled nad populacijo in nam omogoča boljše gospodarjenje z vrsto. Do sedaj so v Sloveniji uporabljali podatke o številčnosti divjadi, ki so jih dobili na podlagi odvzema. Ker pa ti podatki niso vselej dovolj natančni, smo do bolj točnih podatkov prišli z metodo štetja kupčkov iztrebkov. Metodo smo izvajali v treh območjih: Snežniškem, Kočevskem in na Pohorju. Znotraj območja so izbrali 40 kvadrantov s kilometrsko stranico, ki so zajeli čim večji gradient gostot jelenjadi. Znotraj vsakega kvadranta smo postavili vzorčne ploskve, velike 400 oziroma 200 m2,odvisno od preglednosti terena. Na ploskvah se je nato v določenih časovnih intervalih preštevalo število kupčkov iztrebkov. Dobljene podatke so nato preračunali na kvadrant in jih nato primerjali s podatki, pridobljenimi s povratnim izračunom na podlagi odvzema. Metoda štetja kupčkov iztrebkov se je pokazala kot uporabna metoda za ugotavljanje gostot jelenjadi. Ugotovili smo, da je jelenjadi v naravi več, kot pa smo predvidevali na podlagi odvzema. Morda bi pridobili še natančnejše podatke o številu jelenjadi, če bi včasu vegetacijske dobe ploskve obiskovali pogosteje, kajti tako bi se izognili hitri razgradnji iztrebkov.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: jelenjad, Cervus elaphus, ugotavljanje populacije, metode dela, štetje kupčkov iztrebkov, gostota
• Vrsta gradiva: Diplomsko delo
• Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
• Organizacija: BF - Biotehniška fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [J. Hiršelj]
• Leto izida: 2011
• Št. strani: VII, 25 f.
• PID: 20.500.12556/RUL-16022
• UDK: 630*15(043.2)=163.6
• COBISS.SI-ID: 3236774
• Datum objave v RUL: 11.07.2014

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik

Izvleček

The understanding of deer densities enables a better overview of the population and better management of the species. So far the data about the abundance of deer population gained on the basis of collection have been used in Slovenia. Since these data are not always sufficiently accurate, we have acquired more accurate data with the method of counting piles of excrement. The method was executed in three areas: Snežnik, Kočevje and Pohorje. Within an area 40 quadrants with one-kilometre sides were chosen to cover the biggest possible gradient of deer density. Inside each of the quadrants we set up sample panels sized 400 or 200 m2, depending on the transparency of the terrain. Piles of excrement on the panels were then counted in certain time intervals. Acquired data were converted into data per quadrant and compared with the data acquired with the calculation based on the method of collection. The method of counting piles of excrement for establishing deer densities proved itself to be very useful. It has been discovered that there are more deer in the nature than we presumed on the basis of collection. We might acquire even more accurate data about the abundance of deer population if the panels were visited more often during the vegetation period to avoid fast decomposition of excrement.