To je raziskava, ki preučuje morebitne razlike v dojemanjem avdiovizualne vsebine, v kateri je glasba generirana s pomočjo umetne inteligence z dvema različnima strategijama za izdelavo »prompt-a« in vsebine, v kateri je človeško komponirana glasba. Tema UI in njenega učinka na številne aspekte človštva je trenutno ena izmed osrednjih tem v znanstvenih razpravah, njeni vplivi pa niso popolnoma razumljeni, kar nudi številne vrzeli v literaturi. V tej študiji preučujemo dve ravni dojemanja avdiovizualnih dražljajev: zavedno in fiziološko raven. Pri zavedni ravni uporabljamo metodološke pristope za vrednotenje dražljajev, kot je anketni vprašalnik, pri fiziološki ravni pa uporabljamo naprave za merjenje telesnih odzivov na čustveno in kognitivno procesiranje, bolj natančno napravo za merjenje prevodnosti kože, razširjenosti zenice in hitrosti mežikanja. Področja dojemanja, ki nas zanimajo so predvsem čustvena valenca, vzburjenost, vrednotenje skladnosti, poznavanja in prevladujočega čustva v predstavljenem dražljaju. Pri vizualnih dražljajih smo izbrali 14 naključnih videov iz platforme Vimeo. Za določanje ustreznih zvočnih podlag smo izvedli predhodni eksperiment, v katerem so udeleženci podali svojo oceno videov brez zvočnih podlag. Glede na njihove odzive smo izbrali človeško narejeno glasbo iz podatkovne baze obstoječih filmskih podlag s podanimi ocenami, UI generirano glasbo pa glede na ocene udeležencev in njihove asociacije s pomočjo programa Stable Audio. Ugotovili smo, da UI prekosi človeško ustvarjeno glasbo, kadar je prompt bolj podroben in ustvarjalen. Rezultati prinašajo pomembne implikacije za razumevanje porabe, produkcije in razvoja UI generiranih avdiovizualnih vsebin.
|